Damon, Harrison Ford, Dwayne Johnson, Angelina Jolie, Penelope Cruz je le nekaj hollywoodskih filmov in igralskih prvokategornikov, ki so snemali na Madžarskem.

Madžarska se že od nekdaj ponaša s kakovostno filmsko produkcijo. Njeni filmski ustvarjalci, od Istvana Szaboja, Miklosa Jancsoja do Bele Tarrja so osvajali najvišje filmske nagrade in bili deležni odličnih kritik, številni od njih pa so ustvarili tudi izjemne kariere onkraj luže.

V zadnjih letih pa o Madžarski in filmih vse večkrat slišimo tudi v drugačni povezavi: tja prihaja vse več filmskih ekip z vsega sveta, da tam filme snemajo. Samo v slikoviti okolici filmsko zelo prilagodljive Budimpešte (njene ulice so lahko Pariz ali Praga ali celo Peking in, kot poudarjajo sogovorniki, vse večkrat kar Budimpešta), kjer je filmska industrija najmočnejša, je 5 studiev (Origo, Korda, Mafilm, Stern in Astra), od tega sta dva, Korda in Origo, nova, kjer imajo filmarji odlične pogoje za delo.

Poleg naštetega pa igra ključno vlogo denar oz. finančne olajšave, če smo natančnejši, s katerimi je madžarska vlada pred slabim desetletjem na široko odprla vrata filmarjem z vsega sveta. Zakonodaja namreč določa, da država vsaki produkciji na Madžarskem, domačo ali tujo, povrne 25 odstotkov stroškov produkcije (ki so nastali na madžarskih tleh) in pri tem ni zgornje omejitve produkcije. To seveda za produkcijske hiše pomeni izjemno veliko olajšavo in mamljivo vstopnico, da svoje produkcije selijo v studie naše sosede. Pri vzponu madžarske produkcije je veliko vlogo odigral madžarsko-ameriški producent Andrew Vajna, ki se je rodil na Madžarskem, a potem leta 1956 emigriral v ZDA. Ko se je vrnil v domovino, ga je leta 2011 vlada imenovala za vladnega odposlanca za filmsko industrijo in njegova naloga je priprava in izvedba strategije razvoja tega področja.

Sredi polj stoji studio Korda
Ko sem dobila možnost, da pokukam v zakulisje uspešne zgodbe, ki jo piše filmska produkcija na Madžarskem, torej razumljivo nisem oklevala. Naša prva postojanka je bil filmski studio Korda, poimenovan po slavnem madžarskem filmskem ustvarjalcu Alexandri Kordi, ki je igral ključno vlogo v britanski filmski industriji v 30. in 40. letih prejšnjega stoletja.

Le kako je mogoče, da je studio tu, kar nekaj kilometrov proč od avtoceste, sredi ničesar, sem nergala pri sebi, ko smo se peljali proti Etyeku in smo brzeli mimo desetin kilometrov pšeničnih polj, ki so segala v nedogled. Na majhni vzpetini nas je pričakal malce vesoljski vhod v enega največjih madžarskih studiev in takoj sem izvedela, da so vhod uporabili tudi v Marsovcu Ridleyja Scotta, v katerem je lani navduševal Matt Damon.

Kaj kmalu je postalo jasno, zakaj leži studio sredi neskončnih ravnic in mini vzpetin z vinogradi. "Lahko je Toscana ali kar si želiš," v smehu v brezhibni ameriški angleščini pove vodja produkcije in razvoja v studiu Daniel Kresmery in pojasni, zakaj studio v Etyjeku (zato tudi vzdevek Etyekwood). "Šlo je za emocionalno odločitev. Lastnik studia, Sandor Demjan, sicer eden od najbogatejših Madžarov, je namreč tu odraščal."

Pogled na kompleks je res impresiven: kup ogromnih škatlastih poslopij, pred katerimi so številne snemalne prikolice, na enem koncu se je v soncu kopalo srednjeveško mesto, na drugem pa del New Yorka. Studio ima šest studiev, velikih 2.000 kvadratnih metrov, dva sta po 1.800 kvadratnih metrov, eden 1.000 kvadratnih metrov, eden 2.400 kvadratnih metrov, največji, studio 6, pa meri kar 6.000 kvadratnih metrov in je visok kar 20 metrov. V njem je zdaj nakopičena oprema iz serije Emerald City, predlani pa je bil tam kar pol leta Mars. (Za primerjavo: glavni hangar na Letališču Jožeta Pučnika na Brniku je velik 1.700 kvadratnih metrov.)

Ob našem obisku ni bil običajen dan v studiu, ko kar vrvi od dogajanja, saj se je tisti dan ravno končalo snemanje serije Emerald City, ki bo na ogled jeseni. "Danes je miren dan, ravno predvajajo pilotne epizode za člane ekipe," pojasni Kresmery. Ko nas po dobri uri in pol blodenja po kompleksu že malo bolijo noge, nam sogovornik v smehu odgovori, da so kolo, motor ali golfvozilo zato z razlogom zelo običajno vozilo po kompleksu.

Od newyorške ulice do srednjeveškega mesta
Studio, ki leži na območju nekdanje vojaške baze (to je bila velika prednost, saj so osnovni infrastrukturni pogoji, elektrika iz dveh različnih postaj in voda, že obstajali), so začeli graditi leta 2006, vrata pa je odprl leto pozneje. Prva velika produkcija je bila film Hellboy 2, v ta namen so takrat zgradili tudi del newyorške ulice, ki je vidna še danes, a je v precej slabem stanju, kot smo se prepričali med sprehodom po njej. Še vedno pa v njej snemajo različne reklame. Kot pojasni naš sogovornik, ki je v studiu delal že ob začetku, potem pa za tri leta odšel nabirat
izkušnje drugam, je že kmalu po uspešnem začetku prišel trd pristanek na tla.

Leta 2008 se je začela svetovna kriza, madžarska finančna olajšava za filmarje je bila pod
vprašanjem, ameriški scenaristi so stavkali. "Stanje je bilo katastrofalno," ne olepšuje hudih časov. Po dvoletnem odmoru, ko v studiu niso snemali, pa se je na začetku desetletja stanje obrnilo. Leta 2010 so začeli snemati izjemno uspešno serijo Borgijci, tu so snemali tri sezone, potem so snemali film World Without end, studio je dobival tudi vse več različnih zunanjih scen, skratka krivulja se je obrnila navzgor. Produkcija se je nadaljevala z Marsovcem (delno so ga snemali tu, delno v studiu Origo), serijama Marco Polo in Last Kingdom, zdaj pa so ravnokar posneli prvo sezono serije Emerald City. "K sreči imamo zdaj veliko dela, zasedeni smo do srede prihodnjega leta," pove Kresmery in doda, da je v primerjavi s preteklostjo, ko so po navadi pozimi snemali manj, zdaj drugače. "Marsovca so recimo snemali pozimi. Vseeno pa decembra in januarja delamo manj, vendar pa ni pravila. Ko je projekt, delamo, kadar je treba."

Kot pojasni, igra finančna pomoč države, ki je pred leti olajšavo še povečala, in sicer z 20 na 25 odstotkov, veliko vlogo. "Madžarska ima zelo dober položaj v filmski industriji: ko so londonski studii zasedeni, se polnijo madžarski in zadnja leta so polni skoraj ves čas." Kot je pojasnil, se ravno zato ozirajo tudi po možnostih za sodelovanje s sosednjimi državami, Slovenijo, Slovaško, Ukrajino. "Če se bodo stvari tako odvijale, potem bomo okrepili sodelovanje s filmskimi ekipami iz sosednjih držav, saj želimo zagotoviti visoko raven storitev, tako tehnično kot scensko."

Filmska šola v studiu
Pri tem poudari, da krepitev tujih produkcij pomeni tudi izjemno priložnost za napredek domačih filmskih delavcev, česar brez izobraževanja ni. "Prihodnje leto želimo odpreti filmsko šolo, ne lastne, temveč v sodelovanju s partnerji. Prek nje bi omogočili pripravništvo pri produkcijah, ki se snemajo v naših studiih." Kot pravi, je režiserjev in igralcev na Madžarskem dovolj, manjka pa jim izurjenih lučkarjev, snemalcev, maskerjev, scenskih delavcev in drugega tehničnega osebja. "Pred kratkim je bil sprejet nov zakon glede filmskega financiranja, v skladu s katerim mora vsaka produkcija skladno s svojo velikostjo sprejeti določeno število pripravnikov,"
pojasni.

Na vprašanje, ali ima krepitev tujih produkcij pozitivne ali negativne posledice na domačo produkcijo, v smislu, da domači filmarji sploh ne pridejo na vrsto za snemanje oz. so najboljši domači snemalci angažirani pri tujih produkcijah, odgovarja, da si prizadevajo, da pomagajo domačim ustvarjalcem, tudi z dodatnimi popusti, kadar je studio prazen. "Predvsem je odlično, ker se učijo od najboljših in ker jim je na voljo odlična infrastruktura."

Ker je sam odgovoren tudi za finančno plat studia, veliko pozornosti namenja pridobivanju različnih finančnih sredstev - tu omeni tudi dovzetnost lokalnih oblasti za pomen filmske industrije za druge storitvene dejavnosti v regiji, ne nazadnje turizem - s katerimi želijo okrepiti možnost, da bi filmarjem, predvsem kadar gre za neodvisne produkcije, sredstva, ki bi jih vrnila država (25 odstotkov) po 3 ali 4 mesecih po koncu produkcije, interno zagotovili vnaprej in bi jih prejeli že prvi dan snemanja. "To za velike produkcijske hiše ne igra nobene vloge, za neodvisne
produkcije pa je zelo pomembno."

Studio v nekdanji tekstilni tovarni
Podobna zgodba glede vloge finančne pomoči nas čaka tudi v studiu Stern v Pomaszu. V nasprotju s prvim studiem, ki je bil na novo zgrajen le pred nekaj leti, nas tu pričaka več desetletij star tovarniški kompleks. "Včasih je bila tu tovarna tekstila, tja do leta 2001, potem pa smo tu uredili studie. Prvo snemanje je bilo leta 2006," pove Peter Hidvegi, vodja studia. V teh studijih, ki so veliko manjši od tistih v studiu Korda, snemajo največkrat različne madžarske produkcije, vmes pa tudi tuje. Tako so tam snemali tudi BBC-jevo miniserijo Titanik, pred meseci pa špansko produkcijo The Queen of Spain. "Pred nekaj meseci so tukaj snemali film o španski kraljici Izabeli, tako da smo gostili Penelope Cruz."

Na vprašanje, kako gleda na razmah filmske produkcije na Madžarskem, ponosno pove, da je film že od nekdaj močna točka Madžarov, in hitro naniza vrsto madžarskih filmskih ustvarjalcev, tako režiserjev kot producentov, ki so utrli pot sodobnim madžarskim ustvarjalcem, med njimi režiserju z oskarjem nagrajenega Savlovega sina Laszla Nemesa. Zdajšnji razmah tujih produkcij pa ocenjuje kot pozitivnega za vse, saj si potem tudi studii med seboj pomagajo, če potrebujejo dodatne snemalne kapacitete.

Origo - največji studio
Pot nas je naprej vodila v studio Origo, ki se je sprva imenoval Raleigh Budapest, ker je bil v upravljanju družbe Raleigh, največjega ameriškega upravljavca neodvisnih filmskih studiev, vendar pa so se Američani pozneje umaknili.

Največji studii v Budimpešti so nameščeni tik ob vstopu v mesto. Ob vstopu v kompleks, ki je na prvi pogled videti kot ogromna tovarna, občutek ni ničkaj filmski, ko pa smo vstopili v središče kompleksa, pa je tam že vrvelo. V dveh od šestih studiev so ravno potekala snemanja, kar pomeni, da je bila vsaka izmed stavb pravo mini podjetje: od samega snemališča v studiu do pisarn produkcijske ekipe v nadstropjih nad in ob studiu ter maskerk in garderoberk v pritličju. Seveda ni manjkal obvezni: Tišina, snemamo! Na drugem koncu kompleksa so že pripravljali kuliso za poletno snemanje filma Bladerunner 2 s Harrisonom Fordom v glavni vlogi.

Studio Origo so odprli leta 2010, ob izdatni ameriški pomoči. Devet studiev ima skupno površino 18.000 kvadratnih metrov. Kot pojasni naš vodnik, je v zadnjih mesecih tempo izjemen: snema se produkcija za produkcijo, od domačega resničnostnega šova, reklam do ameriških produkcij. To potrdita tudi stenska posterja, mimo katerih gremo v tistem hipu, s katerih se smehljata Matt Damon in Dwayne Johnson. Kompleks je pravo mesto v mestu: tu imajo prostore tudi različna podjetja s tehnično opremo za filme: odpre se hala in v njej polno različnih luči. "Joj, prišle so te moderne LED-luči, a režiserji jih ne marajo, tako da se vračajo klasične luči," malce potarna vodja skladišča luči.

Tri korake naprej se v poletni vročini v ozkem pasu sence hladijo angleško govoreča trojica mladeničev. Na vprašanje, koliko dela domačih in koliko tujih delavcev, vodnik odgovori, da je od projekta do projekta različno. Scenska dela, maske in kulise največkrat opravljajo domači delavci, ki so veliko cenejša delovna sila. Ko se sprehodimo mimo studia, kjer so ravno snemali serijo za HBO, se ob sprehodu po kulisi začudim, da je mozaik res pravi mozaik in ne tapeta. "Ja, velike produkcije ne varčujejo, res poskrbijo, da je vse pristno," mi v smehu odgovori. Ob tem doda, da je razmah filmske industrije v zadnjih letih obudil tudi različne rokodelske dejavnosti, ki so že skoraj izumrle.

Po sprehodu po studiih nas odpelje še v prostore za postprodukcijo, kjer nam njegov kolega podrobno razloži še postopek nadaljnje obdelave filmov. Čeprav imajo tehnično opremo, večina hollywoodskih produkcij postprodukcije opravi v ZDA. Med redkimi izjemami je bil prvenec Angeline Jolie Med in mleko. "Ja, prav v tej dvorani sta si z Bradom ogledala prvo verzijo filma," ponosno pove, potem pa se nas usmili in nam dovoli, da se tudi mi namestimo v udobne fotelje in vsaj za nekaj trenutkov pobegnemo v čudoviti svet premikajočih se podob.

Kot so večkrat jasno poudarili sogovorniki, je uspešen razmah filmske industrije na Madžarskem posledica pravočasnega ukrepanja vodilnih, tako v filmski industriji kot v politiki, ki so prepoznali potencial, ki ga filmska produkcija predstavlja ne le za filmsko industrijo, temveč tudi cel niz drugih storitev s turizmom na čelu, in so temu potencialu ponudili dober institucionalni okvir za uspešno delo.