Dokumentarni film "Ni Hamburg, ampak bo!" - Zgodba o slovenskem oknu v svet, ki si ga lahko na 2. programu Televizije Slovenije ogledate nocoj ob 22.20, bo tako popeljal skozi najpomembnejše dogodke, ki so zaznamovali koprsko pristanišče.

V tem pokažejo, kako so morali njegovo gradnjo skrivati, ker ji politika ni bila naklonjena in zakaj so delavci v pristanišču sčasoma postali njegov največji kapital in ključen dejavnik. Kako se je do pristanišča vedla država? Kako ga je upravljala? Kaj je prinesla specializacija za kontejnerski promet in kakšni so vplivi pristaniške dejavnosti na okolje? Ne nazadnje bodo govorili tudi o železniških povezavah z zaledjem in tako imenovanem drugem tiru. Kdor ima veliko, močno pristanišče, ima nadzor nad menjavo blaga in stik z bližnjimi in daljnimi trgi. S tem se krepi moč države, ki ima takšno pristanišče in njen mednarodni položaj. Se Slovenija zaveda, kako pomembno je imeti močno pristanišče?

"Po svetu je znano, da pristanišča gradi država z javnimi sredstvi v tem primeru, v primeru Kopra pa se to ni zgodilo, ampak je pristanišče, torej celotno infrastrukturo, pa tudi objekte in naprave, financiralo podjetje Luka Koper. In gradilo," pove nekdanji dolgoletni direktor Luke Koper Bruno Korelič. "Tako je to edinstven primer, bi lahko rekel v svetovnem merilu, da se je neko javno trgovsko pristanišče zgradilo z zasebnimi sredstvi. To je primer, ki kaže na dobro prakso, žal pa se je v poznejšem postopku in razvoju zgodilo to, da je zaradi tega podjetje prišlo v velike težave in potem v sanacijo."

Kako so Slovenci z lastnimi močmi na noge postavili pristanišče
Opazili smo, da se zgodovina ponavlja, pravi avtor filma Matej Sukič. "Težave z železniško infrastrukturo, parcialni interesi politike in nezmožnost širšega pogleda, položaj delavcev, vplivi na okolje, financiranje izgradnje infrastrukture – to so področja, ki so v zgodovini pristanišča vedno burila duhove. Prav tako se je vselej zanemarjal multiplikativen učinek pristaniške dejavnosti na slovensko ekonomijo. Poleg tega pa želimo v gledalcu vzbuditi tudi ponos, da smo Slovenci z lastnimi močmi, trudom in znanjem, v obdobju, ko gradnji pristanišča v nekdanji skupni državi niso bili naklonjeni, na noge postavili podjetje, ki ima danes moč in je ugledno v mednarodnem prostoru. Največje zasluge za to gredo zaposlenim, ki so z lastnimi rokami in s precej odrekanja zgradili pristanišče," sklene. Film je nastal v režiji Dean Grgurica.