Večer, ki ga kinoteka pripravlja v sodelovanju s Slovenskim filmskim arhivom pri Arhivu RS-a, bo sklenila projekcija dokumentarnega filma avtorjev Petra Povha in Pavla Grzinčiča Izgubljena formula Janeza Puharja. Pred začetkom - projekcije se bodo začele danes ob 20.00 - projekcije bo Puharjeve skladbe na ustno harmoniko odigral Miro Božič.
Nemirni in zvedavi Puhar se je rodil leta 1814 v Kranju. Leta 1838 je bil posvečen v duhovnika, zatem pa je kot kaplan služboval po različnih krajih. V zgodovini fotografije si s svojim delom ni zagotovil le mesta prvega slovenskega fotografa, ampak z izumom novega postopka svetlobne slike na steklo tudi presegel naše meje. Izdelave fotografskih podob se je lotil z željo, da bi obvladal prvi v praksi uporaben fotografski postopek - dagerotipijo, ki bila leta 1839 prava svetovna senzacijo.
Spregledan pionir
Sprva je morda razmišljal predvsem o tem, kako bi s fotografskimi pripomočki lahko razmnoževal grafike in risbe, obenem pa se je posvetil izpopolnitvi postopka izdelave dagerotipij. Obvestilo o odkritju hyalotipije (slike na steklu) oziroma svetlopisa je Puhar objavil aprila 1843 v ljubljanskem časniku Carnioli, vendar pa je bilo to prepozno za priznanje njegovega prvenstva pri izumu. Za pet let je prehitel podoben izum francoskega častnika Abela Niepcea de Saint-Victorja (1805-1870), ki je v večini svetovne literature zapisan kot izumitelj fotografije na steklo. Niepceov fotografski postopek so poimenovali njepsotipija.
Čeprav se je Puhar veliko posvečal fotografiji, je njegov opus skoraj v celoti izgubljen. Ohranjenih je samo šest fotografij, ki jih je izdelal po lastnem kemičnem postopku puharotipije ali poznejše izboljšave v tej tehniki, dragocene podobe pa so ob letošnjem praznovanju jubileja za nekaj dni na ogled postavili v Narodnem muzeju Slovenije. O Puharjevem življenju in delu lahko prebiramo v monografiji Janez Puhar: Prvi slovenski fotograf in fotografski izumitelj (1814-1864) avtorja Damirja Globočnika, rojaka pa so se z več dogodki spomnili tudi v Kranju.