Poletje v mestu organizirata Društvo študentov Brežice in Mladinski center Brežice.

V četrtek, 16. julija, bo ob 21. uri v ambientu brežiškega gradu nastopila sopranistka Biljana Ivanović - Biba, ki se je številni spomnijo iz legendarne oddaje na TV Slovenija Hri-bar in tudi Piramide, ki jo je vodila Erika Žnidaršič. Bibo bo na klavirju spremljal pianist Vjekoslav Babić.

Pred koncertom smo se pogovarjali s pevko, ki se je po koncu oddaje Hri-bar preselila v Zagreb, dokončala diplomo, nato pa tudi magisterij iz opernega petja. Glasbenica je Zagreb zamenjala za "na videz" umirjene Kapele pri Brežicah: "V Kapelah se odlično počutim, imam mir za ustvarjanje, še vedno pa seveda nastopam povsod, kjer so pač nastopi. Sodelujem s pihalnim orkestrom Kapele, ki so letos počastili veličastno že 165-letnico delovanja. Nuša Derenda je iz Brežic in tudi ona je nastopila. Skratka uživam v kraju, ki ni milijonsko mesto."

"Ko sem prvič videla Kapele, sem takoj vedela, da bo tam moj dom. Živim ob naravnem parku Jovsi - to je spomenik narave in je dom številnim ogroženim vrstam živali in rastlin. Zrak, ljudje in živali ... In vsa ta glasbena kulturna dediščina: Pihalni orkester Kapele. Pa moški pevski zbor, ki je pel tudi na mojem magistrskem koncertu. To je to! Paša za dušo, oči, ušesa, mir, domača hrana. Kot nekdanja mestna deklica vem, da mestni ljudje tega "ne štekajo"!"

Spomnimo se vas s TV-zaslonov in oddaje Hri-bar, kjer ste v petih sezonah velikokrat zapeli, nato pa ste se podali v povsem klasične vode in dokončali študij opernega petja v Zagrebu. Pogrešate kaj nastopanje pred kamero ali so vam ljubši koncerti v živo?

Močno pogrešam televizijo. Pogrešam predvsem priprave na televizijski nastop, maskerke, garderoberke, stilistko, režiserja, scenarista, snemalce ... Živžav, ki se dogaja pred samo oddajo, je zelo simpatičen. Televizija je močan medij, vsekakor pripomore k prepoznavnosti.
Koncerti v živo pa so nekaj povsem drugega. Si neposredno in neprestano v središču pozornosti, v prevem planu, kot bi rekli režiserji. Kar pomeni, da moraš biti povsem naraven, tak, kot resnično si, gledalce vidiš neposredno v oči, s svojimi interpretacijami se skušaš dotakniti občinstva, lahko bi rekla, da vržeš srce na plano. In tako čudovito je, ko občinstvo to ceni, te nagradi s solzami, lepimi vzkliki in aplavzom. Pri koncertih ni scenarija. Ni režiserja. Ni ponavljanja ali EPP-ja. Vse je odvisno od tebe.

Kaj bo občinstvo na grajskem dvorišču v Brežicah lahko slišalo v četrtek? Nam namignete delček repertoarja?
Vsega po malem. Program je sestavljen iz slovenskih popevk, znanih muzikalov, opernih arij, predstavila bom ciklus pesmi Leonarda Bernsteina, pet otroških pesmi. Pela bom v različnih jezikih. Izbrala sem program, ki mi veliko pomeni, saj je skoraj vsaka točka povezana z mojim pevskim razvojem, od samega začetka do danes.

Kje najraje nastopate, v dvoranah ali na prostem? Kakšen ambient vam je najljubši?
Vseeno mi je. Rada pojem pred občinstvom, sploh če je navzoč dejavnik spontanosti. Sam kraj pa sploh ni pomemben. Leta 2012 smo imele z Animami koncert na Braču. Prišli smo kakšen dan prej in šli na izlet s turistično ladjico, do sosednjih otokov. Lepo je bilo. Skakali smo s palube, se sončili, malicali. Med potniki je bil mlad par, ki se je na barki poročil. V kopalkah, z mokrimi lasmi, zavite v brisačo smo mlademu parčku zapele nekaj pesmi in vse navzoče spravile v jok. Kraj ni pomemben, dokler so okoli srčni ljudje.

Kako je prišlo do sodelovanja s pianistom Vjekoslavom Babićem?
Z Vjekom sva se spoznala na Akademiji za glasbo v Zagrebu. Bila sem v prvem letniku solopetja in opravila sem avdicijo za Čarobno piščal, kjer sem pripravljala vlogo dečka in Papagene. Vjeko je bil študent dirigiranja, končal je tudi študij klavirja in je imel vlogi korepetitorja in asistenta dirigenta. Čez nekaj let smo se združili v skupino Anime, v kateri sta tudi Nela Šarić in Mia Domaćina in od takrat smo veliko skupaj. Predvsem poleti.

Čeprav ste se umaknili iz medijskega sveta, ste zelo dejavni. Kaj vam trenutno vzame največ časa?
Največ časa mi trenutno vzame poučevanje solopetja in verjemite, da v tem resnično uživam. Veliko tudi nastopam, obiskujem seminarje, sem in tja grem na kakšno tekmovanje, sinhroniziram risanke, …

Glasba je vaša velika ljubezen. Ali se še vedno spogledujete tudi z drugimi žanri ali samo z operno glasbo? V oddaji Hri-bar ste npr. navduševali z baladami.
Žanr posebne vrste, ki mi je resnično zelo ljub, je zagotovo slovenska popevka. Takoj za njim je bossa nova. Drugače sem bolj deklica muzikalov in operet. Obožujem zabavne zgodbe s srečnim koncem in nisem ravno ljubiteljica oper, v katerih pevci uro in pol umirajo.

Kje v zadnjih letih največ nastopate? Kje vas še lahko slišimo?
Priznam, da sem si po magisteriju vzela debelo leto počitka in se nisem "grebla" za nastope. Življenje posameznika ni sestavljeno le z vzponi, temveč tudi s padci in kakšno drugo oviro. Recimo da sem naletela na večjo čustveno oviro, zaradi katere sem se bila prisiljena ustaviti, premisliti in poiskati nov smisel. Sem pa ena tistih srečnic, ki ji vesolje pošilja na pot dobre ljudi, ki mi hitro in nevede prinesejo veliko veselja in zamisli, nekateri izmed njih pa tudi lepe poslovne priložnosti. Še vedno zelo veliko nastopam v tujini (ravnokar čakam na koncert v Zadru), čeprav se zadnje čase velikokrat pojavim tudi na domačih odrih. Kar me izjemno veseli.

Kakšna posebna želja oziroma cilj na področju nastopanja in glasbenega ustvarjanja? Morda nastop na kakšnem posebnem festivalu, prireditvi, v operi?
Cilj je obvezna oprema človeka z ambicijo. Kar zadeva festivale, si želim, da s puncami nastopimo na Slovenski popevki. Rada bi stala na opernih odrih, predvsem v operetah. Rada bi nastopila z velikanom, ki ga preprosto obožujem, Andreem Rieuem. Seznam želja je zelo dolg, o morebitnih dosežkih pa bom obveščala sproti.

Sami ne samo da ste sopranistka, pišete tudi besedila in scenarije za nastope, kot je bila npr. Zimska pravljica. Morda kaj podobnega trenutno nastaja?
Nastajajo izvrstni prevodi muzikalov. Prevedli smo celotno Annie, tako igrani tekst kot besedila pesmi, Moje pesmi, moje sanje, prevajamo (in odlično nam gre) Chicago, Addamsove, Mary Poppins, Petra Pana. Seveda v tem nisem povsem sama in moram izpostaviti mojo učenko Ano Logar, ki ima neverjeten smisel za prevod pesmi. Hkrati pa moram pohvaliti svoje nadrejene, ravnatelja Gorazda Kozmusa, ki ima posluh za vse naše želje in nam je izjemna opora.

Kje pa nastopajo operne pevke Anime? Bodo dejavne to poletje?
To poletje smo zelo dejavne. Čaka nas vrsta nastopov v Dalmaciji in na otokih. Pripravile smo nove pesmi. Za nami je že nekaj čudovitih nastopov in kritike v medijih so odlične.

Kakšno poletje je pred vami, delavno, pripravljate kakšen poseben projekt ali se odpravljate na dopust, kakšno posebno potovanje?
Dopust? Sploh ne vem, kaj je to dopust. Med nastopi, vajami, prevodi muzikalov, sinhronizacijo risank in gospodinjskimi opravili me čaka še pevski seminar pri Evi Blahovi. Računam, da si bom tisti teden malo odpočila. Narobe sem se izrazila. Računam, da tisti teden na seminarju ne bom mislila na vse drugo. Moje življenje ni nikakršna tlaka ali napor. Samo fokus se mi razprši, ker mislim na preveč stvari hkrati.