A odlika orkestra se ne meri po številu odigranih skladb, pač pa po kakovosti njihovih izvedb. Ta pa - kot priznavajo poslušalci in strokovnjaki - v marsičem presega okvire amaterskega glasbenega poustvarjanja. Posebnost orkestra je tudi glasbeni izbor, ki ga z izostrenim posluhom in strokovnim znanjem pripravlja umetniški vodja in dirigent orkestra Nenad Firšt, sicer uveljavljeni slovenski skladatelj, med drugim nagrajenec Prešernovega sklada v letu 2009.

"Preigrali smo zelo veliko klasične in sodobne glasbe, večino temeljnih del za takšen sestav, a literature je še neskončno, zato nam novih izzivov ne bo zmanjkalo," pravi Firšt, ki je vodenje orkestra prevzel leta 1988.

Celjski godalni orkester pomembno sooblikuje sicer živahno koncertno ponudbo v domačem Celju, saj standardnemu repertoarju dodaja številne novosti, odkriva javnosti manj znana dela in tako širi glasbena obzorja. Loti pa se tudi drugačnih izzivov: na koncertih ob 20-letnici ustvarjanja je denimo spremljal priljubljeno skupino Orlek, pred dvema letoma pa izvirno predstavo Jureta Ivanušiča.

V orkestru igrajo zdravniki, pravniki, ekonomisti, novinarji, učitelji in ljudje drugih poklicev. V njem si prve izkušnje orkestrske igre nabirajo tudi učenci – najmlajši se ansamblu pridružijo že pri 12 ali 13 letih. Marsikdo izmed njih pozneje uspešno stopi na poklicno glasbeno pot. Vsem članom pa je skupna velika ljubezen do muziciranja, ki glasbenike različnih generacij in poklicev združuje v njihovem poslanstvu: predajati se glasbi in predajati glasbo poslušalcem.

"Velikokrat se spominjam predanosti in potrpežljivosti, s katerima se je orkester loteval še tako zahtevnih nalog, zagnanosti in veselja, ki sem ju marsikdaj pogrešal pri delu s poklicnimi ansambli." Tako je nekoč zapisal violinist Tomaž Lorenz, eden izmed številnih uveljavljenih solistov, ki so sodelovali s Celjskim godalnim orkestrom. (Vrsta uglednih imen je resnično dolga, med njimi Irena Grafenauer, Hinko Haas, Tanja Sonc …)

Prav zavzetost in spoštljivost do glasbenega poustvarjanja sta navadno prevzeli goste, ki so sodelovali z orkestrom. Violinist Jernej Brence se je teh sodelovanj spomnil z naslednjim zapisom: "Celjski godalni orkester mi je vedno pripravljal katero izmed najlepših glasbenih doživetij; bodisi s koncerti na Bledu, v Londonu, Trstu ali pa v domačem Celju. Resnično notranje veselje mi je bilo občutiti igranje tega orkestra, ki je v sebi tako srčno in nežno predan glasbeni muzi, kot da se ga grobi materialni svet sploh ne dotika."

Veliko pozornosti orkester namenja slovenski glasbi, tako starejši kot sodobni. Kar nekaj skladateljev je celjskim godalcem zaupalo krstne izvedbe svojih del, nekateri so skladbe napisali posebej zanj, med njimi Marko Mihevc, Primož Ramovš, Peter Šavli, Dušan Bavdek in Ivo Petrič. Ta se je v enem svojih zapisov spomnil intenzivnih vaj za izvedbo njegove skladbe Jubilee concerto for Celeia za godalni orkester:

"Moram povedati, da so bili ti dnevi eni redkih, ob katerih sem lahko kot skladatelj začutil, da ima moje delo smisel, saj je naletelo na tako prijazen odmev in izjemen sprejem. To je največje plačilo, ki ga ustvarjalec lahko občuti, ko preda svoje delo izvajalcu."

Ne le instrumentalisti in skladatelji, pri Celjskem godalnem orkestru so gostovali tudi dirigenti. Zanimivo: Mate Bekavac je prav s tem orkestrom debitiral v svoji dirigentski vlogi. Leta 1994 je orkester kot gostujoči dirigent vodil Marko Letonja. Pozneje je zapisal:

"Že med prvo vajo sta me presenetili zavzetost in predanost glasbenikov v orkestru, ki se jim je ne glede na generacijske in izobrazbene razlike med posameznimi člani uspelo kot skupina izogniti vsem čerem tako težke skladbe, kot je Mozartova Mala nočna glasba. Predvsem pomembno pa se mi je zdelo izredno vzdušje v tem orkestru, saj smo iz njega vsi črpali moč in pogum za nastope."

Celjski godalni orkester je sicer letos proslavil tudi 70-letnico obstoja. Maja 1945 je profesor Dušan Sancin zbral deset glasbenikov, ki so sprva delovali kot sekcija Kulturnega umetniškega društva Ivan Cankar. Kmalu so začeli pripravljati samostojne koncerte, sodelovali na različnih tekmovanjih in osvajali številna priznanja, med drugim so postali tudi najboljši ljubiteljski sestav v tedanji Jugoslaviji.

Po letu 1967 je orkester krajši čas vodil Stanko Pojavnik, za njim profesorja Valter Ratej in Radovan Marvin, od leta 1988 pa Nenad Firšt.