Naslednje leto bodo minila štiri desetletja, odkar je ta danes 54-letni Bavarec začel didžejati, njegova čislana glasbena založba International Deejay Gigolos pa pravkar slavi dve desetletji nadvse plodovitega obstoja.

V zadnjih dneh aprila bo izšel njegov peti album, naslovljen Zukunftsmusik, in medtem ko se Hell z lastno produkcijo precej giblje v polju housa in techna, je bila njegova založba tista, ki je - tudi z ustvarjalci, kot so dvojec Fischerspooner, Tiga, Miss Kittin in The Hacker -, ob vstopu v novo tisočletje prispevala k uveljavitvi žanra electroclash. Pod njeno streho so izšle tudi stvaritve že prej priznanih imen, tako med njimi najdemo na primer Jeffa Millsa, Laurenta Garnierja, Dava Clarka, dvojec Dopplereffekt in zasedbo Tuxedomoon.

Hell je znan po svojem očesu oziroma ušesu za obetajoče talente, za katerimi vselej preži, smisel za estetiko pa ga je povezal tudi s svetom mode. Poleg ustvarjanja glasbe za modne revije Huga Bossa in Donatelle Versace je bil tudi že v vlogi fotomodela Karla Lagerfelda, ob tem pa se kdaj tudi sam pojavlja v vlogi oblikovalca - od spodnjega perila do sončnih očal.

V preteklosti ga je usoda pripeljala tudi do Arnolda Schwarzeneggerja, vendar žal zgolj na sodišču, ko ga je ta tožil zaradi uporabe njegove podobe na dizajnu založbe International Deejay Gigolos. Zmagal je seveda terminator, ki je Hella olajšal za zajeten znesek in bil uspešen z zahtevo prepovedi nadaljnje prodaje proizvodov, ki jih je krasil njegov torzo. Provokativnost pač kdaj tudi ni povsem zastonj.

Pred petkovim nastopom v ljubljanskem Klubu K4 smo na kratko pokramljali s Hellom ... Vabljeni k branju intervjuja!

Skladba My Definition of House Music je bila vaša prva samostojna produkcija, ki je kot singel izšla leta 1992 in postala velika klubska uspešnica. Kakšna je vaša definicija glasbe house po vseh teh letih?

Še vedno popolnoma enaka! Gre za duhovno zadevo, za zadevo uma in za zadevo telesa. House te lahko povede na zelo posebna mesta, saj gre za višjo obliko komuniciranja z univerzalnim izrazjem.

Kako - morda nekoliko natančneje - žanrsko opredeljujete glasbo, ki pristane v vašem izboru, ko didžejate dandanes?
Na nastopih vrtim najboljše iz vseh žanrov in vselej tvegam v tem pogledu. Nikoli ne uporabljam zgolj sveže produkcije ali pa zgolj enega določenega žanra. Večinoma je tako, da vrtim tisto glasbo, ki mi jo ljudje nekako "pustijo" vrteti - se pravi, da je izbor odvisen predvsem od vsakokratnega občinstva. Včasih svoj izbor imenujem kar gigolo slog, včasih pa je to opredeljevanje nekaj popolnoma nepotrebnega.

Skozi kakšno preobrazbo je šel Helmut, da je prišel do poimenovanja DJ Hell, kdaj tudi zgolj Hell? In ali se obeta še kaka nova imenska izpeljanka?
Sam sebe imenujem Hell, kot ustvarjalec pa uporabljam poimenovanje DJ Hell. Vendar bi v letu 2017 rad postal Helll.

Dotakniva se še samih začetkov vaše glasbene kariere. V enem izmed intervjujev ste razkrili, da je imel nemški zvezdniški televizijski voditelj Thomas Gottschalk določeno vlogo pri vaših prvih korakih na glasbeno področje ...
Drži. Najbrž ni splošno znano, vendar je bil Gottschalk v 70. letih minulega stoletja prav sijajen radijski DJ, ki je vselej predvajal zelo vročo glasbo. Tako me je pravzaprav on prek radia večinoma kot prvi seznanil z glasbo takrat novih zasedb, kot sta bili na primer The Police in Gang Of Four.

Ste ustanovitelj, lastnik in kreativni direktor glasbene založbe International Deejay Gigolos, skozi čas pa ste bili udeleženi v delovanje še nekaterih drugih založb. Kaj bi izpostavili, če bi primerjali vlogo založb, ki so jo te imele proti koncu preteklega stoletja, z vlogo, ki jo imajo danes?
Založba International Deejay Gigolos je nekako moj življenjski projekt. Po več kot 300 izdanih ploščah v 10 letih in sodelovanju z mnogimi prekrasnimi ustvarjalci z vsega sveta, sem se naučil veliko lekcij in tudi tega, kako izpeljati zadeve tako, kot je prav. Ko smo zagnali založbo nekje med letoma 1996 in 1997 je bil glasbeni svet še povsem analogen, nato pa se je vse skupaj radikalno premaknilo v sfero digitalnega. Tako sedaj pač poskušam povezovati ta dva svetova. Ob tem pazim, da ne pozabim kar tako zlahka na preteklost, vendar se vselej tudi zaziram v to, kar prinaša bližnja prihodnost.

Znani ste tudi po povezanosti s svetom mode. Se morda v bližnji prihodnosti obeta kaj zanimivega tudi na tem področju?
Pravzaprav so na vidiku mnogi zanimivi načrti in sodelovanja. Svet glasbe in svet mode sta se od nekdaj medsebojno navdihovala, posledično tudi v mojem življenju ne more biti drugače. Modno oblikovanje je trenutno eden mojih velikih interesov, kmalu se obeta proizvodnja mojih modelov za berlinsko znamko sončnih očal.

Za naslednje leto se napoveduje odprtje frankfurtskega Museum of Modern Electronic Music (MOMEM), v katerem vam je pripadla vloga začasnega kustosa. Lahko namenite nekaj besed smernicam, ki ste si jih zadali za ta projekt?
Na tem področju je mogoče povedati mnogo prekrasnih zgodb. Prva zadeva, ki jo bom izpeljal, bo razstava fotografij zgodnje raverske scene in tovrstnih festivalov v Nemčiji. Pod streho tega prihajajočega muzeja v Frankfurtu se bo izpostavilo mnogo prekrasnih vidikov te kulture in uresničilo mnogo prav tako prekrasnih konceptov.

To ne bo vaš prvi nastop na naših tleh. Imate kakšne posebne spomine na pretekle obiske Slovenije?
V 90. letih sem nekajkrat nastopal v Ljubljani z DJ-i, kot je na primer Umek ... in s še enim sijajnim DJ-em, vendar sem žal pozabil njegovo ime.

Izid vašega novega albuma Zukunftsmusik je napovedan za letošnji april. Kaj lahko pričakujemo od njega in na kak način je leta 1991 umrli umetnik Tom of Finland povezan z njim?
Ne pričakujte ničesar, kar sem počel že v preteklosti, saj to ni nikoli moj koncept ustvarjanja. Glasba bo torej popolnoma drugačna od te, ki sem jo ustvaril v preteklosti. Glavni koncept prvega singla I Want You in sovpadajočega videospota pa je torej vezan na umetnika z imenom Tom of Finland in tako gre za za poklon gejevski klubski sceni, na kateri se je v Chicagu in New Yorku vse skupaj pravzaprav začelo. Ron Hardy in Larry Levan sta bili vodilni imeni med prvotnimi DJ-i, ki so vrteli house glasbo, na katero je takrat plesalo izključno temnopolto gejevsko občinstvo in se je tako lahko neobremenjeno zabavalo v nočnih klubih.