V Händlovem rojstnem Halleju bo od 14. aprila v okviru stalne razstave Händel - Evropejec v počastitev 250. obletnice skladateljeve smrti prvič na ogled Händlov portret, ki ga je leta 1720 naslikal angleški slikar Thomas Hudson (1701-1779). Foto: EPA
V Händlovem rojstnem Halleju bo od 14. aprila v okviru stalne razstave Händel - Evropejec v počastitev 250. obletnice skladateljeve smrti prvič na ogled Händlov portret, ki ga je leta 1720 naslikal angleški slikar Thomas Hudson (1701-1779). Foto: EPA
Georg Friedrich Händel
Življenje in glasbo Georga Friedricha Händla lahko z eno besedo najbolje povzamemo kot 'svetovljansko': rodil se je v Nemčiji, šolal v Italiji in večino življenja preživel v Angliji. Nanj so močno vplivale tehnike velikih skladateljev italijanskega baroka ter Angleža Henryja Purcella, Händlovo glasbo so spremljali tudi velikani Haydn, Mozart in Beethoven.

Mojster italijanske opere in oratorija je izhajal iz Halleja v Nemčiji, a za svojega ga štejejo tudi v Angliji, kjer je preživel večino življenja. Umrl je na današnji dan leta 1759 v Londonu.

Opešan vid, davek za plodno ustvarjanje ob leščerbah
Händel je v svojih skladbah združil vplive italijanske opere prek angleškega baročnega skladatelja Henryja Purcella do severnonemške glasbene tradicije. Njegov raznoliki opus poleg oper in oratorijev vključuje številne kantate, sonate, suite, koncerte. Toda izredno plodno ustvarjanje ob leščerbah mu ni prizaneslo; proti koncu življenja mu je tako kot njegovemu sodobniku Johannu Sebastianu Bachu opešal vid.

Njegova najbolj znana dela so oratorij Mesija, opera Rinaldo s priljubljeno arijo Lascia ch'io pianga, ki je del železnega repertoarja opernih in koncertnih pevcev, ter orkestralni suiti Glasba na vodi in Glasba za kraljevi ognjemet. Z Rinaldom je leta 1711 debitiral v Londonu, kjer je dobri dve desetletji žel velike uspehe s tem žanrom, ki ga je začel ustvarjati že v Nemčiji, vse dokler zanimanje angleškega občinstva za italijansko opero ni začelo usihati. Potem se je posvetil oratorijem na angleška besedila.

Slavnostno ozračje za "kralja baroka" v Halleju in drugod
V Nemčiji vzklikajo "aleluja" - po slavnem zborovskem delu iz Mesije, ki je v preteklih velikonočnih dneh donela z mnogih cerkvenih korov - in Händla v letošnjem njegovem letu slavijo kot "kralja baroka". Obletnico njegove smrti bodo zaznamovali z novimi ploščami, koncerti, opernimi uprizoritvami v živo prek televizijskih zaslonov, festivali, biografijami in drugimi dogodki. V njegovem rodnem Halleju bodo postregli tudi s Händlovim vinom.

V središču praznovanja so prireditve v Halleju. V mestu njegove mladosti je pod motom Händel - Evropejec že vse od začetka leta mogoče slišati njegove mojstrovine, skladateljevo rojstno hišo, v kateri je preživel prvih 18 let življenja in v katerem je danes muzej, so ob tej priložnosti olepšali. Od 4. do 14. junija bo tam potekal Händlov festival pod pokroviteljstvom kraljice Elizabete II. in nemškega predsednika Horsta Kohlerja.

Obletnice se spominjajo tudi v njegovi drugi domovini, Angliji, med drugim z razstavami in festivalom, ki ga je pripravilo Händlovo združenje v Londonu. Ta se je začel 23. februarja, na dan skladateljeva rojstva, in se bo končal danes z izvedbo oratorija Jephte.

Delček iz Händlovega opusa bo v jubilejnem letu zazvenel tudi v Ljubljani. Na poletnem festivalu, na primer, bo zbor in orkester glasbenega festivala iz Schleswig-Holsteina izvedel odo Aleksandrovo slavje.

A. K.