V Lutkovnem gledališču Maribor bo ob 21.00 premiera njegove nove glasbene predstave Srce v kovčku. Če se je v prejšnjem projektu sprehajal po fenomenu glasbe in njeni zgodovini, tokrat slika življenje in delo slavnega belgijskega šansonjerja, čigar skladbe sta v slovenščino pred leti prevedla že Janez Menart (Pesmi Okna in Obupanci) in Dušan Velkavrh, ki je za Majdo Sepe prevedel pesem Ne zapusti me.
Jure Ivanušič se je lotil prevoda še 13 pesmi iz francoščine, med temi Amsterdam, Naslednji in Umirajoči, pri tem pa si je pomagal s prevodi iz španščine, angleščine in srbohrvaščine. Z Brelovimi šansoni se je začel intenzivneje ukvarjati leta 2008 ob 30-letnici smrti tega pesnika, skladatelja, igralca, režiserja ter velikana svetovnega šansona.
Zvest šansonu, dokler ni postal 'ukalupljena tovarniška roba'
Srce v kovčku je prerez Brelovega življenja in dela od njegovih začetkov v Bruslju prek uspehov v Parizu in zadnjih let na Tahitiju, kjer je pokopan ob francoskem slikarju Paulu Gauguinu. Po Ivanušičevih besedah se je Brel uprl bogatemu očetu in odšel v Pariz, saj je želel postati pevec. Tam je pet let shajal v revščini, njegovih skladb nihče ni hotel izvajati, sreča pa se mu je nasmehnila s skladbo Ko ljubezen je vse.
Ko je šanson postal 'ukalupljena tovarniška roba', kakor jo je na vrhuncu svoje slave imenoval Brel, se je od glasbene kariere umaknil in se začel ukvarjati z ladjami in letali.
Pri ustvarjanju avtorskih aranžmajev je Jure Ivanušič sodeloval z zasedbo Nordunk. Z njenimi člani, Gregorjem Antauerjem (klaviature, hammond), Simonom Šimatom (kitara), Bojanom Logarjem (saksofon), Andrejem Antauerjem (bas) in Cirilom Semom (bobni, tolkala), je Ivanušič imel že nekaj koncertov, vendar je, kot je dejal, vedno želel ustvariti gledališko predstavo.