Koncert bo za maestra, ki je na začetku leta proslavil svoj 80. jubilej, nedvomno slovo od orkestrskega in zborovskega dirigiranja. Še naprej pa namerava spremljati zborovske revije, prav tako je še vedno umetniški vodja zborovskega festivala oziroma tekmovanja Cesare Augusto Seghizzi, ki poteka julija vsako leto v italijanski Gorici.

Na program koncerta, ki bo potekal v veliki dvorani novogoriškega Kulturnega doma, je uvrstil priljubljeni drugi Rahmaninov Koncert za klavir in orkester št. 2 ter angažiral mladega novogoriškega pianista Breclja, ki mu je želel omogočiti, da zaigra z orkestrom. Tudi Cherubinijev Rekviem v c-molu je izbral namenoma v počastitev spomina na konec prve svetovne vojne in žrtve, ki ga niso dočakale.

Koncert bo vpeljal pogled na Munihovo delovanje, ki ga je v monografiji Moje izrazno sredstvo so roke zapisala Sonja Kralj Bervar. Napisala jo je na podlagi njegovega osebnega arhiva, pogovorov z maestrom in podatkov iz arhivov Slovenske filharmonije, Radiotelevizije Slovenija ter Narodne in univerzitetne knjižnice, časopisnih člankov in kritik ter prispevkov njegovih glasbenih sopotnikov.

Munih je iz dirigiranja diplomiral na ljubljanski glasbeni akademiji. Umetniško pot je začel kot korepetitor v Slovenski filharmoniji (SF) in bil v letih 1963-1971 dirigent orkestra SF. Od leta 1965 do leta 1975 je bil umetniški vodja APZ Tone Tomšič, v letih 1971-1979 Komornega zbora takratnega RTV Ljubljana, nato odgovorni urednik in umetniški vodja glasbenega programa Radia Slovenija. Od leta 1999 je bil stalni dirigent radijskih simfonikov.

Dirigiral je številne krstne izvedbe slovenskih del in se posebej posvečal večjim vokalno-instrumentalnim skladbam. Posnel je tudi več del za radijski arhiv.

Muzikalno globoko ozaveščen poustvarjalec
Za svoje delo je bil večkrat nagrajen, in sicer z dvema nagradama Prešernovega sklada (1970 in 1986), leta 1985 je prejel Betettovo nagrado, leta 2002 srebrni častni znak svobode RS. Letos je temu pristavil še zlato plaketo Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. Dobil jo je za življenjsko delo kot ena najvidnejših osebnosti slovenskega glasbenega poustvarjanja tako na zborovskem kot orkestrskem področju. "Izkušnje, ki si jih je pridobil pri dolgoletnem delu, so ga izoblikovale v tankočutnega in muzikalno globoko ozaveščenega poustvarjalca tuje in domače vokalno-instrumentalne glasbe," so ob tej priložnosti zapisali v skladu.