"Z umirjenim korakom," je bilo Mahlerjevo navodilo za tempo na začetku prvega stavka Pete simfonije, ki se začne z žalno koračnico. Simfoničnega junaka položijo v zemljo. Začetni fanfarni moto trobent je po psihoanalitiku Sigmundu Freudu neki oddaljen spomin iz njegovega otroštva: iz časa, ko je Gustav v daljavi slišal trobente iz vojašnice v Jihlavi in je pred domačo hišo opazoval parado vojaškega orkestra.

A Gustav Mahler je od domače hiše bežal. Bežal je pred očetovim pretepanjem matere, ki je končala pohabljena. To travmo je Mahler v štiriurnem sprehodu in pogovoru avgustovskega dne leta 1910 zaupal Freudu.

Ključen pogovor s Freudom
Zaradi Sigmunda Freuda se je Mahlerju spremenilo življenje tako na čustvenem kot ustvarjalnem področju. Moža se po tem sprehodu nista več videla. Freud je nekoč dejal, da po Mahlerju nikoli več ni srečal človeka s tolikšno dovzetnostjo za psihoanalizo, Mahler pa je priznal, da je po srečanju s Freudom spremenil svoj pogled na svet. K temu dogodku se nenehno vračamo skozi potovanje, ki se odvija v obliki pogovora med tema dvema velikanoma.

Film bo zaokrožila čudovita koreografska postavitev Renata Zanelle Adagietta iz Mahlerjeve Pete simfonije v vrhunski plesni izvedbi Shoko Nakamure in Wieslawa Dudeka.