Bienalno tekmovanje poteka že več kot 50 let.
Bienalno tekmovanje poteka že več kot 50 let. "Ves čas je bil to oder za zbore, ki so imeli večje ambicije po kakovostnem petju in tudi strokovni oceni. Običajno so bili to zbori, ki so postavljali višje standarde oz. zgled preostalim zborom," pravi programska vodja Mihela Jagodic. Letos ta zgled postavlja APZ Tone Tomšič z zborovodjo Rahelo Durič Barić na čelu. Foto: JSKD

Na petih tekmovalnih koncertih se je predstavilo 20 zborovskih zasedb s skupno več kot 600 pevci.

Sorodna novica Naša pesem: V Mariboru se znova predstavljajo najboljši zbori

Na drugo mesto se je uvrstil Mešani pevski zbor Pomlad Novo mesto z zborovodjo Alenko Podpečan, na tretje pa Mešani pevski zbor Viva Brežice z zborovodjo Krištofom Strnadom. Vse tri zasedbe so za svoje nastope prejele zlate plakete.

Posebno priznanje obetavnemu mlademu skladatelju za izvedeno skladbo v slovenskem jeziku je prejel Jan Triler za priredbi dveh ljudskih pesmi, ob tem pa je prejel še nagrado za najboljšo noviteto za skladbo Elizijska polja.

Med obetavnimi zborovodji so bili nagrajeni Klara Maljuga, Krištof Strnad in Katja Bogovič, priznanje za najboljšo izbiro sporeda za zbore enakih glasov je prejela Andreja Došler, za mešane zbore pa Klara Maljuga.

Priznanje za najboljšo izvedbo skladbe slovenskega avtorja je prejel Mešani pevski zbor Pomlad Novo mesto za Elizejska polja Jana Trilerja, najboljši debitantski zbor pa je tokrat postal celjski APZ Karel Destovnik Kajuh. Priznanje za najboljšo malo pevsko skupino je pripadlo Vokalni skupini Ad Hoc iz Žalca, za najboljši zbor enakih glasov pa Komorni zbor Cantabile iz Rogaške Slatine.

Pevske zasedbe je ocenjevala petčlanska mednarodna žirija pod vodstvom Urše Lah Rasmussen. Na tekmovanju, ki ga pripravlja Javni sklad za kulturne dejavnosti (JSKD) Maribor, se je predstavilo sedem debitantskih zasedb in 12 zborovodij debitantov. V sporedih zborov so predstavili pet novitet in pet prvih izvedb.

"Zakaj smo Slovenci tako naklonjeni vokalni glasbi," se je pred leti v intervjuju vprašal Lojze Lebič. "Z odgovorom se najbrž ne boste strinjali: ker nam je jezik bolj ulovljiv kot glasba in ker z jezikom naredimo glasbo bolj oprijemljivo." Foto: JSKD

Na zaključku tekmovanja so podelili tudi kipec Gallusa Lojzetu Lebiču, Gallusovo plaketo Komornemu zboru Megaron in Gallusovo listino Franki Žgavec.

Tekmovanja Naša pesem se lahko udeležijo zasedbe iz Slovenije in slovenske zasedbe iz tujine. Na prireditvi sodelujejo male pevske skupine (od 4 do 11 pevcev) in odrasli zbori v mešani, ženski ali moški zasedbi, ki imajo najmanj 12 pevcev. Pevci smejo v zboru sodelovati le ljubiteljsko, medtem ko so zborovodje lahko poklicni glasbeniki.

Bienalno tekmovanje v Mariboru se odvija že več kot 50 let in se izmenjuje z mednarodnim zborovskim tekmovanjem Gallus.