Sodeč po policijskem poročilu, je bil Feliciano sam za volanom svojega jaguarja, ko je treščil v cementen steber v predmestju San Juana in umrl na kraju nesreče; med nesrečo ni bil privezan z varnostnim pasom. Guverner Portorika je za "enim od najbolj priznanih glasov karibskega otoka" že zapovedal tridnevno žalovanje. Star je bil 78 let, boril pa se je tudi z rakom.

Feliciano, ki je imel doma tudi tako želeni zlati gramofon - latinogrammyja za življenjsko delo iz leta 2008 - je bil član slavnega kolektiva Fania All-Stars (izvajalcev založbe Fania, vodilne na področju salse). Med njegovimi najbolj znanimi pesmimi so Amada Mia, Anacaona, Juan Albañil, Mi Triste Problema, Los Entierros, Mi Triste Problema, Mentiras in druge.

José Luis Feliciano Vega - vzdevek Cheo mu je nadela družina - je pri sedemnajstih šolo obesil šolo na klin in se leta 1952 preselil v New York; ustalil se je v španskem Harlemu. Potem ko je zamenjal celo vrsto zasedb, v katerih je igral različne inštrumente, je naposled dobil službo pevca pri sekstetu Joe Cuba. Z njimi je ostal deset let, nato pa 1967 prestopil k Eddie Palmieri Orchestra.

Ko ga je vrtinec slave in denarja potegnil v odvisnost od heroina, je zatočišče poiskal na domačem otoku, kjer je uspešno prestal rehabilitacijo; nato je bil celo obraz vladne kampanje proti drogam. Leta 1972 se je nato pridružil kolektivu Fania All-Stars, še istega leta pa izdal soloalbum Cheo, ki velja za enega njegovih najboljših.

Leta 2008 je 50-letnico kariere zaznamoval s koncertom v Madison Square Gardnu; na odru so se mu med drugim pridružili Palmieri, Pappo Lucca in Ismael Miranda.

Neomajna sila
"Cheo je bil ena najbolj neomajnih sil v naši glasbi," je ob novici o smrti zapisal Juan Moreno Velazquez, biograf nekaterih največjih zvezd salse. "Spomin nanj bo živel v Portoriku in tudi širše. Povezan je bil z ljudmi in slovo take legende Latinsko Ameriko navdaja z bolečino."