Koncert bo ponudil program komprovizirane glasbe, gre za zvezo pojmov komponirana in improvizirana glasba. Na sporedu koncerta bo glasba Anthonyja Braxtona, Petra Jakoberja, Steva Lehmana, Timothyja McCormacka, Daniela Rieglerja, Christiana Schillerja, Caitlin Smith in Lorenza Troianija. O prihajajočem koncertu smo spregovorili z Wolfgangom Hattingerjem in Danielom Rieglerjem.

Kdaj in kje sta se ansambla Studio Dan in szene instrumental odločila za skupno sodelovanje v tem projektu?
Midva (Wolfgang Hattinger, vodja ansambla szene instrumental, in Daniel Riegler, vodja ansambla Studio Dan) sva dolgoletna glasbena prijatelja vse od takrat, ko je Daniel v svojih najstniških letih začel študij pri meni. Vse od takrat sem mu pomagal pri številnih glasbenih korakih. Eden izmed najinih projektov iz leta 2004 je bil imenovan Komprovizacija in je vseboval glasbo tega žanra in glasbo Danielovega prvega ansambla piktogram. Priredila sva dvojni koncert ansambla szene instrumental in ansambla piktogram, podobno kot bo dvojni koncert potekal v torek, 28. junija, s to razliko, da je Danielov ansambel leta 2005 spremenil ime, od leta 2015 pa vodstvo ansambla ni več izključno v Danielovih rokah. Ena izmed vodij ansambla je tudi avstrijsko-kanadska skladateljica Caitlin Smith, ki se bo na torkovem koncertu predstavila s premierno izvedbo kompozicije Retrospektiva. Ko sva deset let nazaj snovala ideje, sva želela raziskovati načine, kako združiti komponiranje in improvizacijo. Izvajanje improvizacij je z leti postalo bližje številnim sodobnim glasbenikom, to pa je izvajano glasbo naredilo mnogo bolj osebno. Po desetih letih lahko tudi opazimo mlajše generacije glasbenikov in skladateljev, ki ponujeno svobodo tudi izkoriščajo.

Kaj je komprovizacija, kako bi opisali ta glasbeni termin?
Komprovizacija ni resničen glasbeni žanr, verjetno ta beseda sploh ne obstaja. Vendar pa je s časom postala kar se da resnična, vsaj v tem smislu, da glasbeniki vedno bolj vedo, kaj pomeni in kako se lotevati takšne specifične glasbe. Torej, kaj to je? Kot lahko vsakdo vidi, izhaja komprovizacija iz dveh besed – kompozicija in improvizacija. Gre za dva glasbena pristopa, ki sta lahko glasbeniku, glede na njegovo življenjsko zgodbo in predznanje, močno blizu ali pa zelo oddaljena. V šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je obstajal velik dogmatičen, skoraj političen diskurz o tej temi. Ena stran je trdila, da je kompozicija hierarhičen, celo diktatorski akt in je kot takšen manifestacija fašističnega razmišljanja. Druga stran pa je trdila, da je improvizacija manjvreden umetniški akt šibkega umetniškega uma, nekakšen ezoterični nesmisel. Po koncu tega diskurza se je mnogo glasbenikov znašlo nekje na sredi teh dveh polov in je ustvarjalo v okvirih obeh usmeritev. Po našem mnenju je veliko najzanimivejše glasbe izšlo iz svobodomiselnosti in enakovredne obravnavne kompozicije in improvizacije. Celo takrat, ko se je ustvarjalo samo v eni izmed omenjenih usmeritev. Eden izmed pogledov je tudi ta, da smo želeli vključiti vso glasbo, ki pomeni improvizacijo z različnimi besedami (extempore, fantazija), vse od srednjega veka naprej. V dvajsetem stoletju je improvizacija postala jedro džeza, v sodobni glasbi pa so zrasli različni pristopi do improvizacije, na nek način pa sta se oba 'stila' razvijala skupaj. Obstaja torej veliko polje prepletanj, na katere se lahko improvizacija obrača. Na našem koncertu bo prisoten širok obseg džezovskih vplivov in partitur 'Nove glasbe'.

Kaj je rdeča nit glasbe, ki jo boste izvedli in kakšne glasbene ideje želite prenesti do poslušalcev koncerta v Ljubljani?
Večino je odgovorjenega že v prejšnjem vprašanju. Dodal pa bi še nekaj. Ni pomembno, kako glasba nastane, naj bo komponirana ali improvizirana, mi želimo predvsem deliti to zvočno energijo. Občinstvo naj se tudi ne boji premajhnega poznavanja tega, kar počnemo. To lahko vodi do dejstva, da se – če je stvar dobro izvedena – poslušalec ne more odločiti, ali je nekaj nastalo v določenem trenutku ali pa je bilo pred tem komponirano. Program koncerta bi se lahko razumel kot zvočno ogledalo tega, kar od nas zahteva življenje. Nekaj lahko pripravimo vnaprej, v številnih situacijah pa od nas zahteva, da ravnamo s sočutjem, pozornostjo in intuicijo. V tem pogledu je komprovizacija ena izmed definicij življenja. Prosimo vas, da samo odprete ušesa in prisluhnete, zabavno bo!

Marko Šetinc, Uredništvo za resno glasbo Programa Ars