O tem, kako je nastala ideja za festival, pripravah, raznolikosti programa, vpetosti violončela v slovenski kulturni prostor in drugem smo se pogovarjali s producentom in organizatorjem festivala Nikom Houško.

Kako in kdaj je pravzaprav nastala ideja o Cellofestu?
Idejo o samem festivalu, posvečenem violončelu, nosiva v glavi z našo umetniško vodjo festivala, violončelistko Karmen Pečar, že kar nekaj let. Lani smo se ojunačili in zastavili ta projekt. Skratka, na noge sva želela postaviti festival, festivalček, ki bo tematsko posvečen violončelu in ki bo združeval na eni strani koncerte, na drugi pa mojstrske tečaje, seminarje in pa najrazličnejše dogodke, ki se bodo odvijali po mestu, vsi na temo violončela.

Glede na to, da festival deluje v tesni navezavi z različnimi koncertnimi organizacijami, kot so Cankarjev dom, produkcija orkestra RTV Slovenija, Harmonia concertans … me zanima, kako dolgo so potekale priprave festivala (najbrž ste se za nekatere koncerte morali dogovoriti že precej zgodaj)?
Gotovo. Osnovne priprave na sam festival so se pričele že pred kakšnih dobrim letom in pol, kajti poleg nas so v igri še naši partnerji, kot ste že omenili – Cankarjev dom, kjer bodo kar trije koncerti, produkcija RTV, cikel Stara glasba na Novem trgu, dve produkciji sta recimo čisto naši … Torej, iz čistega organizacijskega vidika, smo seveda morali začeti pravočasno usklajevati dogodke z našimi koproducenti.

Če se zdaj posvetiva še programu. Nam lahko poveste nekaj besed o pestrosti in raznolikosti programa, ki ga ponujate in nekaj o sami ideji, ki povezuje celoten program?
Preprosto povedano, občinstvu smo želeli prikazati, kaj vse zmore violončelo. Predstaviti različne fasete tega inštrumenta, ki se lahko pojavljajo v najrazličnejših oblikah. Od čiste klasične glasbe do inštrumenta, ki je prekrasen v komorni glasbi, do inštrumenta, ki lahko zavije tudi v pop, do predhodnikov inštrumenta – če govorimo o violah da gamba, ki bodo nastopile na zadnjem koncertu v okviru cikla Stara glasba na Novem trgu. Skratka, naši publiki želimo predstaviti raznolikost tega inštrumenta.

Če prav razumem, boste obiskovalcem festivala skušali predstaviti inštrument tudi zunaj okvirov čiste akademske umetnosti. Se vam zdi, da je violončelo pri nas še vedno obravnavan kot izrazito klasičen inštrument? Kako je, sodeč po vaših izkušnjah, zastopan v drugih glasbenih žanrih?
Res je, da se je violončelo v zadnjih nekaj letih precej populariziral, ne nazadnje tudi s pomočjo zasedb, kot sta 2cellos in drugi. Vendar si ga želimo mi z našim festivalom še dodatno »spopularizirati« in prikazati vse te možnosti, ki jih inštrument ponuja, kajti pojavlja se lahko v klasični in komorni glasbi, kot solistični inštrument, kot inštrument pri izvajanju stare glasbe, kot jazzovski/improvizatorski inštrument. Skratka, možnosti je zelo veliko in prav to lepoto ter raznolikost želimo približati naši publiki.

Festival ponuja možnosti tudi mladim violončelistom, v okviru spremljevalnih dogodkov bo namreč organiziranih več koncertov, kjer se bomo lahko predstavili poslušalcem. Kakšne koncerte lahko pričakujemo in kje vse bodo potekali ti koncerti mladih glasbenikov?
V spremljevalnem programu smo želeli, kot ste že omenili, dati priložnost tudi mladim violončelistom, dijakom in učencem violončela. Vsak dan v tem tednu, od 16. do 20. maja, bodo lahko na več odrih po Ljubljani - to bodo Paviljon na Kongresnem trgu, Prešernov trg, Breg, Špica, ponedeljek tudi Ljubljanski grad – nastopili v različnih zasedbah violončel. V solu, duu ali triu. V različnih zasedbah bodo lahko nastopili vsak dan ob 11.00 in ob 18.00 ter predstavili svoje znanje na violončelu. Pri teh koncertih so dijaki in učenci popolnoma prostih rok, spodbujamo jih, da poslušalcem predstavijo tak program, kot si ga sami želijo.

Še nekaj besed o spremljevalnem programu …
V sklopu spremljevalnega programa pripravljamo še en, za poslušalce privlačen dogodek. Na prvi dan festivala, v ponedeljek 16. maja, bo v Paviljonu na Kongresnem trgu potekala goslarska predstavitev „Kako nastane violončelo?“. K sodelovanju smo povabili goslarskega mojstra Pavla Skazo, da na kratko, v dveh urah, predstavi osnovne postopke izdelave violončela. Med spremljevalni dogodki bi omenil še - zlasti za violončeliste in ostale godalce zanimivo delavnico z naslovom „Umetnost izdelave strun“; ki jo bo vodil razvojni inženir znanega podjetja, ki izdeluje strune – Thomastik infeld Vienna. Govoril bo o tem, kaj vse je pomembno pri izbiri strune. Iz kakšnih materialov so strune, katere strune so najbolj primerne za določen tip igranja … Zelo koristna delavnica, ki bo prav tako potekala v ponedeljek, med 13.00 in 15.00 uro na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana.

Lahko spregovoriva še nekaj besed o otvoritvenem koncertu? Nastopil bo novoustanovljeni festivalski Cellofest ansambel, slišali bomo praizvedbo skladbe Gala Gjurina, predstavila pa sem bosta tudi dva mlada solista.
Otvoritveni koncert Cellofesta smo želeli zastaviti resnično praznično. Na tem koncertu bodo nastopili najboljši slovenski violončelisti, ki so se zbrali v 12-članski čelski ansambel. Gre za soloviolončeliste iz vseh pomembnih orkestrov, za odlične komorne glasbenike, soliste. Izbrala jih je naša umetniška vodja, gospa Karmen Pečar. Formacija dvanajstih violončel spominja tudi na znano zasedbo dvanajstih violončelistov Berlinske filharmonije oziroma ne nazadnje tudi na znano komorno zasedbo Cellomania, ki jo je dolga leta vodil profesor Valter Dešpalj v Zagrebu, ustanovljena pa je bila že leta 1991. Tudi naša umetniška vodja Karmen Pečar je bila dolgoletna koncertna mojstrica te zasedbe. Na otvoritvenem koncertu bodo izvedli program, ki je nekako povezan z našo regijo. Skladbe na programu prihajajo iz Slovenije, Hrvaške, Avstrije, Italije in Madžarske. Začeli bodo z Vivaldijevim koncertom za dva violončela in orkester, pri katerem bosta kot solista nastopila dva izjemna mlada, talentirana violončelista, to sta Zala Vidic in Izak Hudnik. Oba sta bila letos v finalu izbora za slovenskega predstavnika na Evrovizijskem tekmovanju mladih glasbenikov. Zala Vidic je bila na koncu izbrana in bo septembra v Kölnu tudi zastopala Slovenijo. Torej, tukaj bomo povezali naše že uveljavljene violončeliste z mladimi violončelisti. Posebnost tega koncerta pa je vsekakor nova skladba, ki jo prav za ta koncert piše naš priljubljeni glasbenik, multiinštrumentalist Gal Gjurin. Skladba se bo imenovala Za čelom srce. Na krstni izvedbi bo s Cellofest ansamblom nastopil tudi Gal Gjurin in jazzovski trio. Pri tej skladbi gremo torej v neko stilno širino, skušamo razširiti svoja obzorja.

In za konec še nekaj besed o seminarjih, ki bodo potekali v okviru Cellofest Ljubljana …
V okviru festivala bodo potekali štirje seminarji, s štirimi pedagogi. V četrtek in petek bo potekal dvodnevni mojstrski tečaj za naše dijake in študente, ki ga bo vodil Torleif Thedeen, eden najbolj cenjenih skandinavskih violončelistov in pedagogov. Dolga leta je bil profesor na konservatoriju v Köbenhavnu, zdaj pa je že vrsto let profesor violončela na Kraljevem konservatoriju za glasbo v Stockholmu. Zanimiv bo tudi seminar nemškega jazzovskega violončelista Stephana Brauna, ki bo vodil delavnico „Improvizacija in violončelo“. Stephan Braun je prav tako odličen inštrumentalist in pedagog, ki svoje znanje uspešno prenaša na mlajše rodove. Mislim, da bo to dobrodošla izkušnja za vse naše violončeliste v Sloveniji, ki so željni tudi tega znanja, željni improvizacije na violončelu, ki ga mnogi vidijo samo kot klasičen inštrument. Za violončeliste bo vsekakor zelo atraktiven tudi seminar, ki ga bo vodil naš specialist za staro glasbo Domen Marinčič, na temo „Baročna glasba za violončelo“. Seminar bo oblikovan kot uvodno predavanje in kot individualne ure, pri katerih bo dijakom predaval o izvajalskih praksah, o estetiki, izbiri in drži inštrumenta, uglasitvi in lokovanju … Skratka, skušal jim bo pokazati, kaj vse se da narediti pri izvajanju stare glasbe na sodoben violončelo. V ponedeljek in petek pa bo seminar „Violončelo v komornih zasedbah“ vodil naš priznani violončelist Miloš Mlejnik. Delal bo z dvema zasedbama – godalnim kvartetom in klavirskim triom, ter skušal violončelistom pokazati, kako se čim bolje znajti v komornih sestavih kot violončelist.

Katarina Radaljac, 3. program Radia Slovenija (ARS)