Župan Vojko Obersnel je pripomnil, da glede na nekatere hrvaške politične standarde na Reki tako ali tako vodijo "pankovsko politiko". "Večkrat smo dokazali, kako imamo radi glasbeni slog, ki ima pri nas globoke korenine, zato ni naključno, da sem podprl pobudo. Grafit je nastal v nekem zgodovinskem trenutku in od njega ni veliko ostalo, zato je skrajni čas za obnovo," je njegovo izjavo na spletni strani mesta Reka povzel Novi list.

Pobudo je sprožil novinar in publicist Velind Đerić, ki se ukvarja s kulturno dediščino Reke. Županov predlog je zdaj v obravnavi v mestnem svetu.

Vodja oddelka za kulturo Ivan Šarar, ki je poudaril tudi lastne pankovske korenine, je pojasnil, da ni primerno, da oblast podpira nekaj, kar je povezano s pankom, ker gre za protislovje. Primerneje po njegovem mnenju bi bilo oblasti pokazati sredinec - a so se vendarle odločili, da bodo grafit zaščitili kot kulturno dobrino.

Urbani poseg v blokovskem naselju
V obrazložitvi predloga piše, da je grafit Paraf nastal leta 1977 kot del poulične propagandne vojne reške pankovske zasedbe Paraf, ki je bila ne le eden prvih hrvaških in jugoslovanskih pankovskih bendov, temveč tudi ena prvih v nekdanjem socialističnem delu Evrope.

Grafit so ustvarili člani skupine s čopičem in belo barvo na asfaltiranem pločniku med stopnicami nedaleč od parka Nikole Hosta v soseski Kozala. Paraf so v tem parku odigrali nenapovedan nastop, ki je bil tudi eden od njihovih prvih koncertov, na katerem so izvajali lastne pesmi.

"Glede na to, da grafit neposredno kaže na zelo zgodnji začetek panka kot subkulturnega gibanja pri nas in na veliko širšem prostoru, je tudi eden izmed znakov urbanega duha Reke na evropski ravni in kulturno dejstvo," še piše v pobudi.

Reka je izbrana za kulturno prestolnico Evrope leta 2020.