Na ogled bodo Merkujevi heliografsko razmnoženi rokopisi in tiski s posvetili prijateljem, ki jih hranijo v glasbeni zbirki NUK.

Razstava predstavlja obdobje, ko so iz Trsta v Ljubljano poleg skladb na naslov prijatelja, skladatelja Primoža Ramovša, potovala tudi pisma z novicami o vsebinskih in oblikovnih izzivih, o dvomih o sprejetih rešitvah, uspehih ter zadovoljstvu ali razočaranju ob novih spoznanjih. Vse razstavljene skladbe so pospremljene z odlomki iz ohranjene korespondence.

Tržačan Pavle Merku (1927), letošnji dobitnik Prešernove nagrade za življenjsko delo in bogat ustvarjalni opus, je skladatelj, publicist, esejist, zbiratelj in preučevalec ljudskega izročila Slovencev v Italiji. Je tudi slovenist, dialektolog in raziskovalec jezika pa tudi, kot so zapisali v NUK, "iskatelj resnice in sporočevalec resnice s toni in z besedami".

Ob nocojšnjem odprtju razstave so predvajali tudi Merkujev filmski portret Ali sijaj, sijaj, sonce režiserke Loredane Gec, v kulturnem programu pa je nastopila vokalna skupina Gallina.

Merkujev skladateljski opus, tesno povezan z ohranitvijo in ovrednotenjem ljudskega izročila, je nepogrešljiv del slovenske sodobne glasbe, zaslovel pa je tudi po svetu. Ustvarjal je za skoraj vse glasbene sestave in zvrsti: solistična, komorna, simfonično-koncertna in vokalno-instrumentalna dela, samospeve in zbore. Napisal je tudi opero Kačji pastir, ki je bila prva slovenska opera s krstno izvedbo v takrat zelo italijanskem tržaškem občinskem gledališču Verdi (1976).