Po skupni generalki, ki je potekala v jutranjih urah, se je osrednja prireditev letošnjega najbolj množičnega zborovskega srečanja na Slovenskem, nadaljevala s pojočo povorko in zdaj še s koncertom združenih pevskih zborov. Predstavili so se združeni ženski, mešani in moški pevski zbori, pihalni orkester in folklorna skupina iz Šentvida pri Stični ter recitatorji in slavnostni govorci, ki bodo prireditev zaokrožili v celostno podobo. Tema letošnjega pevskega srečanja so rože, zbori pa so se s pesmijo Če zapojemo veselo, poklonili tudi stoletnici rojstva mojstra Bojana Adamiča.
Pesem je neposreden nagovor srcu
Slavnostni govornik letošnjega tabora pevskih zborov, ki je v Šentvid pri Stični pripeljal več kot 110 slovenskih pevskih zborov iz Slovenije in od drugod, je bil visoki predstavnik EU-ja za BiH in slovenski kulturni delavec z avstrijske Koroške Valentin Inzko, ki je poudaril, da je pesem nekaj magičnega, ne gre preko razuma, temveč nagovori direktno srce.
Med drugim je spomnil, da se koroški Slovenci letos spominjajo 70. obletnice izgnanstva iz koroške domovine, iz starodavne Karantanije, ko je okoli tisoč koroških Slovencev in Slovenk moralo v najkrajšem času moralo zapustiti domačo kmetijo. Nacisti so družine nasilno preselili v različna nemška taborišča, kjer jih je po Inzkovih besedah poleg molitve reševala tudi slovenska pesem. "Pesem je naše rojake v taboriščih povezovala, jim vlivala upanja, jih razsvetljevala, razveseljevala in tolažila. Pesem je dala našim ljudem moč, korajžo in samozavest, saj šteje naša pesem med najlepše med najtoplejše, kar imamo." Tudi to je po njegovo dokaz, da je pesem jezik ljubezni, čustev, je odraz naše duše v težkih in blaženih trenutkih, je prepričan.
V Šentvidu pri Stični so se po njegovih besedah zbrali ljudje, ki dobro mislijo, ljudje, ki pojejo celo življenje, ki žrtvujejo za pesem vso svojo energijo, ki bi brez pesmi ne mogli živeti. "Zbrali smo se tudi zato, da bomo doživeli skupno nekaj plemenitega, skupno nekaj vzvišenega. Da bomo drug drugemu dali pogum in optimizem."
Repertoar izbranih skladb je izključno slovenski in izbran tako, da ga je mogoče izvajati tudi v množični zasedbi in z zbori, ki imajo določene tehnične omejitve. Program pripravljajo vse leto, pri tem pa je ključen seminar za zborovodje, ki ga dvakrat letno vodi Švara. Prireditev je izjemnega pomena zlasti zato, ker je za veliko zborov ena redkih možnosti, da se predstavijo in srečajo s podobnimi zbori.
Glasba poveže celoten kulturni prostor Slovenije
Naslov letošnjega tabora je Vse najlepše rožice - roža v slovenski ljudski oziroma ponarodeli pesmi. V skladu z večletnim prizadevanjem organizatorjev, da zajamejo enoten kulturni prostor Slovenije, se je v soboto v Šentvidu pri Stični zbralo veliko zborov iz zamejstva in iz držav z območja nekdanje Jugoslavije.
Tabor slovenskih pevskih zborov, ki se je v soboto začel prav s koncertom slovenskih pevskih zborov iz drugih drža, organizirata Javni sklad RS za kulturne dejavnosti (JSKD) in upravni odbor tabora slovenskih pevskih zborov.