Od vseh njegovih poklicev (bil je namreč skladatelj, violist, dirigent, direktor in umetniški vodja v Slovenski filharmoniji in ljubljanski Operi, profesor na Pedagoški fakulteti v Ljubljani) mu je bilo najbolj pri srcu pisanje glasbe, izpostavljajo Božičevi nekdanji sodelavci iz Filharmonije. V pogovoru za časopis Delo je sam pripomnil: "Vse drugo so bile boljše ali slabše službe." Za sabo je pustil bogat opus orkestralnih, vokalno-instrumentalnih, komornih in scenskih del.

Društvo slovenskih skladateljev mu je leta 2015 podelilo nagrado Marijana Kozine za njegov zaokrožen skladateljski opus. Tomaž Habe, predsednik komisije za nagrade in priznanja Društva slovenskih skladateljev, je v utemeljitvi Kozinove nagrade med drugim zapisal, da je bil Božič med prvimi, ki je v svojih zgodnejših delih povezoval elemente džeza z evropsko glasbeno tradicijo. "Njegovo ustvarjanje je izraženo v različnih glasbenih zvrsteh od mladinskih zborovskih kantat s simfoničnim orkestrom do zborov. Še močnejši je v svojih vokalno-instrumentalnih delih z recitatorjem, solisti in orkestrom ter v operah."

Darijan Božič se je rodil leta 1933 v Slavonskem Brodu na Hrvaškem. Na ljubljanski Akademiji za glasbo je diplomiral iz kompozicije in dirigiranja, izpopolnjeval se je v Parizu in Londonu.

Bil je violist v orkestrih ljubljanske Opere in Slovenske filharmonije, pozneje dirigent ter direktor in umetniški vodja ljubljanske Opere in umetniški vodja filharmonije. Kot pedagog je deloval na Pedagoški akademiji v Ljubljani.

Kljub tradicionalnemu šolanju je v svet glasbe vstopil skozi džez. Pozneje je sprejel serialno tehniko, jo razširil s prvinami elektronske in konkretne glasbe in dodal vizualnost ter govorjena in peta besedila. "Z besedilom skladatelj razširja tisto, česar neprogramski instrumentalni zvok sam na sebi ne more izraziti. Tako se ukvarja z vprašanji povezovanja besede in zvoka, normalnega, elektronskega in konkretnega."

Je tudi eden najizrazitejših slovenskih predstavnikov dramske glasbe v drugi polovici 20. stoletja. Pisal je orkestralno, vokalno-instrumentalno, komorno in solistično glasbo ter scenska dela, med drugim balet Gluha okna, opero Ares-Eros ter koncertni drami Bela krizantema in Štirinajsta.

Leta 1977 je skupaj s še šestimi posamezniki prejel Prešernovo nagrado za izvedbo Hlapca Jerneja na osrednji proslavi ob 100-letnici rojstva Ivana Cankarja.