"Najbolj sem si želela, da bi pisala glasbo. To je bila moja velika želja, toda v krogih klasične glasbe pravijo, da je dober skladatelj samo mrtev skladatelj," je malo v šali, malo pa zares dejala mlada nadarjena oboistka Jelena Soro. Novosadčanka, ki 13 let ustvarja v Sloveniji, je denar za inštrument in študij na prestižni ameriški Berklee College of Music v Valencii v Španiji zbirala s pomočjo platforme za množično financiranje.

Kako glasba in šamanstvo dvigujeta zavest ljudi - to je v osrčju zanimanja mlade glasbenice Jelene Soro, glasbenice iz Novega Sada, ki že 13 let živi v Ljubljani, kjer je končala akademijo za glasbo. Z odliko je magistrirala na prestižni ameriški akademiji za glasbo Berklee (Berklee College of Music) v Valencii v Španiji in prejela nagrado za najboljšo študentko na smeri sodobnega izvajanja in produkcije. Nadarjena oboistka in skladateljica je denar za študij in inštrument zbrala prek crowdfundinga - platforme za množično sofinanciranje, saj maksimalna štipendija ameriške akademije ni zadoščala za kritje vseh stroškov. O svojih izkušnjah je Jelena Soro spregovorila v oddaji NaGlas!

Balkanska etnoglasba vam ni tuja. Prišli ste iz Novega Sada, v Ljubljani ste že trinajsto leto. Tu ste se tudi vpisali na akademijo za glasbo. Zakaj ravno Ljubljana?
Bila je moja naključna izbira. Takrat so na akademiji iskali oboiste, opravila sem sprejemni izpit in zgodba se je nadaljevala.

Po končani akademiji ste dobili delo v postojnski glasbeni šoli in se hkrati izpopolnjevali na Dunaju, tam pa ste spoznali, da klasika ni za vas. Kaj se je zgodilo?
Ves čas sem nekako vedela, da klasična glasba ni zame, a ker sem oboistka, nisem imela druge izbire, kot da sem študirala klasično glasbo. Na Dunaju, v središču klasične glasbe, pa sem se prepričala, da to res ni moja pot in da me privlači drugačna glasba.

Kaj pa vas je privlačilo? Ste razmišljali o tem, da bi ustanovili svoj orkester oziroma skupino?
Najbolj sem si želela, da bi pisala glasbo. To je bila moja velika želja, toda v krogih klasične glasbe pravijo, da je dober skladatelj samo mrtev skladatelj. (smeh) Nazadnje sem se le opogumila in se podala na to pot. Ne bi mogla biti srečnejša!

Dojeli ste, da zmorete vse, da se lahko celo vpišete na Berklee. Kako je bilo s tem?
Po nekaj letih sem razumela, da je skrajni čas, da imam svoj inštrument, kar prej zaradi denarja ni bilo mogoče. Ko sem dobila svoj prvi profesionalni inštrument, sem razprla krila in začutila, da zmorem vse, da bi lahko celo šla na Berklee.

Za vami je zelo stroga selekcija za vpis na to ameriško akademijo oz. njeno podružnico v Valencii. Dobili ste najvišjo štipendijo, a niti to ni zadostovalo za vse stroške. Potem ste odkrili množično financiranje oziroma crowdfunding. Kako vam je uspelo?
Šolnina na Berkleeju je izjemno visoka, v skladu z ameriškimi standardi, ki niso primerljivi z evropskimi, zato sem poleg te štipendije potrebovala še veliko denarja. Tako financiranje v glasbenih krogih ni nič novega, veliko glasbenikov tako financira svoje izdelke in načrte. Ta zamisel je bila že uveljavljena, vendar sem kljub temu morala še veliko raziskovati, kaj bi lahko naredila. Dvakrat sem poskušala, prvič ne posebno uspešno, drugič pa mi je le uspelo, da sem zbrala denar za šolnino.

Raziskovali ste šamanske postopke. Kaj je to? Iz tega ste magistrirali.
To je bil eden od razlogov, zakaj sem se odločila za Berklee. Tam so mi dovolili, da sem se ukvarjala s tem. Šamanstvo je zelo širok pojem. Mi uporabljamo en izraz, v svetu pa poznajo različna verovanja in prakse. Zanimivo se mi zdi, da je glasba zelo pomembna v njihovih obredih, zlasti improvizacija. Z glasbo komunicirajo s svojim zavednim in nezavednim. To tudi glasbeniki, zlasti ko improviziramo, zelo dobro čutimo.

Iz Španije ste se vrnili v Ljubljano in zdaj tu pripravljate Balkan Open Jam Sessions. Kaj ponujate občinstvu in kako se vaš koncept loči od drugih?
Z Balkan Jam Sessions sem se srečala že v Španiji. Pomislila sem: v Španiji jih imajo, pri nas pa jih nimamo. Zakaj jih ne bi pripravljali? Začelo se je popolnoma spontano. Prva dva sessiona sta bila organizacijsko precej skromna, odziv občinstva pa je bil izjemen in zdaj se vse širi. Zanimivost tega koncepta je, da vsakič v uvodu predstavimo drugo balkansko državo. Drevi bo to Bosna. Podrobnosti nastopa so na Facebooku.

Glasba torej zdravi telo in dušo?
Zanesljivo.
Ali se sevdah razlikuje od druge etnoglasbe v regiji?
Balkan je zanimiv prav zato, ker na njem najdemo zelo veliko glasbenih zvrsti in sevdah je le ena izmed njih. Če se samo malo bolj poglobiš vanje, ugotoviš, da je vsaka tako posebna in zanimiva, da je težko izpostaviti eno kot nekaj izjemnega.