Ob 11.20 je čas za prispevek radia Orfej iz Moskve, ki prinaša izbrana postno-velikonočna dela iz cikla Per Crucem Ad Astra (Prek križa do zvezd) italijanskega skladatelja Sergia Frigeria. Gre za oratorijsko zasnovano glasbo na podlagi odlomkov iz latinskega kanoničnega besedila za soliste, zbor in orkester. Pod vodstvom dirigenta Sergeja Kondraševa jo izvajata Veliki zbor Mojstri zborovskega petja Ruske državne radiotelevizije in simfonični orkester Radia Orfej iz Moskve.

Točno opoldne sledi neposredni prenos koncerta iz dvorane Concertgebouw v Amsterdamu, in sicer Pasijon po Mateju, BWV 244 Johanna Sebastiana Bacha. Vloga vokalnih solistov je zaupana Tilmanu Lichdiju (tenor), Manuelu Walserju (bariton), Christine Landshamer (sopran), Wiebke Lehmkuhl (alt), Mauru Petru (tenor) in Klausu Mertensu (bas). Nizozemskemu komornemu zboru, Amsterdamskemu baročnemu zboru, Nizozemskemu nacionalnemu otroškemu zboru in Kraljevemu orkestru Concertgebouw dirigira Ton Koopman.

Ob 16.05 sledi posnetek koncerta, ki je bil 24. februarja v Gledališču princa regenta v Münchnu. Zbor Bavarskega radia je namreč pod vodstvom Floriana Helgatha izvedel Stabat mater za deset glasov in basso continuo Domenica Scarlattija ter Rekviem za dvanajst glasov Ildebranda Pizzettija. Zbor je pri Scarlattijevem delu spremljala manjša continuozasedba v sestavi, ki jo sestavljajo Bjorn Colell na teorbi, Günter Holzhausen na violoni in Max Hanft na orglah.

Četrti koncert v sklopu Posebnega evroradijskega dne Cvetna nedelja je v znamenju vokalno-instrumentalne glasbe in se začne ob 17.05. Začne se s preludijem k operi Parsifal Richarda Wagnerja, temu pa sledi obsežnejši Rekviem za dva solista, zbor in orkester, op. 9 Maurica Durufléja. Solista sta mezzosopranistka Alice Coote in baritonist Nikolaj Borčev, zboru Berlinskega radia in Nemškemu simfoničnemu orkestru iz Berlina dirigira Robin Ticciati.

Ob 19. uri sledi posnetek iz palače Lobkowitz na gradu v Pragi, kjer je v tem mesecu nastopil ansambel Collegium Marianum. Ansambel je za prazničen program cvetne nedelje izvedel koncert s skladbami francoskega skladatelja Marca Antoina Charpentierja. Baritonist Tomáš Král je nastopil kot solist, Jana Semerádová pa je oblikovala program glasbe druge polovice 17. stoletja.

Slovenski prispevek v znamenju štimanic
Vrhunec dneva v znamenju cvetne nedelje je napovedan za 20. uro, ko bo mogoče slišati Pasijon po štimanicah in reportažno-dokumentarno oddajo o pleterskih štimanicah, s čimer se Radio Slovenija - programa ARS pridružuje projektu EBU Cvetna nedelja.

Kaj so torej štimanice? Gre za resonatorje, glinene posode, ki s sozvenečimi višinami in nižinami tonov ustvarjajo resonanco. Tudi zvočnost stare pleterske kartuzijanske cerkve uravnavajo štimanice in tako je Janez Jocif, svetovalec za staro glasbo in ples pri Javnem skladu za kulturne dejavnosti (JSKD), dobil idejo, da bi ujeli to sozvenenje. Jocifu je uspelo navdušiti ekipo Radia Slovenija, Vokalno skupino Gallina in Ansambel Ingenium. Ob njih pa še slovenske skladatelje Nano Forte, Damijana Močnika in Andreja Makorja, ki so zložili sveža dela, ustvarjena prav za akustiko pleterske gotske cerkve.

"K sodelovanju smo povabili Katarino Šter, strokovnjakinjo za kartuzijanski koral, Ansambel Ingenium pa smo naprosili, da je zapel izbrane kartuzijanske korale, domnevno nastale za gradual žičke kartuzije. Piko na i so dali kartuzijani, beli menihi s priorjem Frančiškom, ki so se izjemno prijazno odzvali na povabilo in tudi sami zapeli pred mikrofoni pod štimanicami. O štimanicah vam bo marsikaj razkrilo tudi razmišljanje glasbenega producenta Toneta Jurce. Iz naštetega smo ustvarili zvočni pasijon, umerjen v čas od cvetne nedelje pa do velike noči," beremo v najavi Radia Slovenija - programa ARS.

Sledila bo še reportažno-dokumentarna oddaja o pleterskih štimanicah in posameznikih, ki se ukvarjajo s temi glinenimi resonatorji. Ob omenjenih bo mogoče v oddaji slišati še kartuzijanskega priorja, brata Frančiška, generalnega konservatorja Roberta Peskarja z Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije in zvokovnega mojstra Mirana Kazafuro.

Še iz 9. stoletja živa tradicija
Na cvetno nedeljo, ki je prvi dan tedna pred veliko nočjo, pripadniki krščanske vere v cerkvah blagoslavljajo v šope ali butare povezano pomladansko zelenje. Gre za tradicijo, ki je razširjena po vsej Evropi že od 9. stoletja. Ta praznik predstavlja spomin na palmove veje, ki so jih ljudje lomili pred Jezusom Kristusom, ko je prišel v Jeruzalem in tu doživel navdušen sprejem. Verjetno pa je obredje povezano tudi z zelo staro šego, ko so ljudje zbirali zelenje, ki naj bi varovalo pred strelo in drugimi ujmami, pospeševalo pa tudi rast, plodnost in odganjalo zle sile in bolezen.