Tokratni koncert bo konceptualen na malo drugačen način: umetnika, ki se že celo kariero spogledujeta z gledališkimi odri, bi se teatru rada "zahvalila za petnajst zanimivih, razgibanih let". Tako se je rodila ideja za "prvi javni premor med predstavama". Duet Silence bo s svojim dolgoletnim sodelavcem pianistom Igorjem Vićentićem izvedel štirinajst skladb, napisanih za uprizoritve Gorana Bogdanovskega, Primoža Ekarta, Gagika Ismailiana, Tomaža Pandurja, Matjaža Pograjca in Ane Tomović. Nekaj skladb bo prvič izvedenih v živo, obljubljata.

Nekaj zadnjih vstopnic za koncert Tišina med predstavama, ki se bo v nedeljo, 28. 12., ob 19.00 začel na velikem odru SNG Drame Ljubljana, je še vedno na prodaj.

"Ne zamudite redkega kulturnega dogodka, ki je privlačen tako za kritike (po mili volji lahko vadite, kako neopaženo kinkati v dvorani) kot tudi za ljubitelje strogih varčevalnih ukrepov na področju kulture (kulturniki vam bodo naposled dali mir)," se v svojem tipično pitijskem slogu napovedujeta Silence. Za nas pa sta odgovorila še na nekaj s koncertom povezanih vprašanj.

Tišina med predstavama prinaša izbor glasbe, napisane za različne gledališke predstave. Nekatere skladbe sicer že redno vključujeta v koncerte (npr. True Nature of Happiness). So nekatere skladbe take, da lahko "preživijo" tudi onkraj svojega prvotnega konteksta, druge pa ne? Po čem sta se ravnala pri sestavi tokratnega repertoarja?

Glede na to, da bo koncert v Drami, sva želela izkoristiti priložnost in se zahvaliti gledališču za petnajst zanimivih, razgibanih let. Pri tem sva bila tradicionalno subtilna: igralce sva nagnala z odra, gledališče pa spremenila v nočni klub z živo muziko. Na vprašanje, ali lahko skladbe uspešno preživijo zunaj originalnega konteksta, pa bom imel precej zanesljivejši odgovor po koncertu.

Pred kratkim sta se vrnila iz Madrida, kjer sta sodelovala pri postavitvi nove predstave Tomaža Pandurja, Faust. Je kakšna skladba iz te predstave že na repertoarju Tišine med predstavama?

Ne še.

Predstave, ki jih soustvarjata s Pandurjem, se ponavadi vrtijo okrog velikih tem, ovitih v znane zgodbe, pa naj bo to vprašanje absolutne svobode (Kaligula), krutosti, ki se skriva v posamezniku (Barocco), itd. Kakšne iztočnice za razmislek vama ponuja Faust?

Da se ti, če želiš uspeti, precej bolj kot prodati dušo hudiču splača pisati zgodbe o ljudeh, ki so to storili. Prav tako je težko spregledati, da je duša zelo hecno blago. Bolj kilava je, lažje jo prodaš.

V gledališču poleg Pandurja praviloma sodelujeta le še z Matjažem Pograjcem. Bi vaju načeloma zanimalo na ta seznam dodati še kaka imena slovenskega teatra, če bi dobila priložnost? Eduard Miler, Diego de Brea, Jernej Lorenci? Ali pa raje ustvarjata samo v preizkušenih navezah, kjer imata, predvidevam, ustvarjalno zelo proste roke?

Precej redno sodelujeva tudi s Primožem Ekartom in Acom Popovskim. Proste roke so sicer velik privilegij, v praksi pa dela niti najmanj ne olajšajo. Šefa se ne znebiš. Režiserja samo nadomestiš z drugo avtoriteto; z zajebancem, ki te že zjutraj grdo gleda v ogledalu in ki ga predobro poznaš, da bi mu lahko zares zaupal. Drugače pa bi z veseljem sodelovala tudi z naštetimi imeni.

So Benkovi nastopi z Laibach, ki smo jih zasledili v zadnjem času, slutnja ponovnega kreativnega sodelovanja v prihodnosti? Je EP 1944 Warszawa samostojen in že zaključen projekt? Je koncert včasih samo koncert?

Na omenjenih koncertih smo v živo predstavili skladbi, ki sva ju s Hladnikom realizirala za EP. Kot kaže, se bo sodelovanje z Laibachom nadaljevalo tudi v naslednjem letu. Začenjamo namreč delo pri projektu, ki bo avgusta predstavljen na koncertu v Severni Koreji. Kdo bi si mislil: še eno poletje bova preživela v komunizmu.

Ker smo ravno v mesecu obračunov in dobrih sklepov: Česa si želita v letu 2015?

Če bi se pred petnajstimi leti držala svojihnačrtov, naju nikoli ne bi zaneslo v teater. Dvomim, da bi dobila priložnost za delo z orkestrom. Prav tako dvomim, da bi se danes preživljala s pisanjem muzike. Želiva si, da nama v letu 2015 razvoj dogodkov še naprej krije hrbet pred najinimi načrti. Glede na načrtovane ukrepe za reševanje krize nama praznični duh narekuje, da tudi drugim zaželiva obilo neuresničenih ciljev.

Ana Jurc