Nova založba Monofonika pri zavodu Subkulturni azil Maribor je na police postavila svoj prvi album, vinilno ploščo Hometaping in Self-Management, butično izdajo posnetkov elektronske in industrijske glasbe iz 80. let.
Glasbenik in založnik Dušan Hedl je ploščo označil za dokument spregledane elektronske glasbe v nekdanji Jugoslaviji, pri tem pa se navezoval na slab prodor elektronske in industrijske glasbe do širše javnosti na območju nekdanje Jugoslavije, saj v medijih nista obstajali.
Na presečišču noisa, punka, industriala in minimala
Na kompilaciji Hometaping in Self-Management najdemo glasbo, ki so jo s pomočjo kasetofonov, sintetizatorjev in semplarjev ustvarjali posamezniki, ki so se, potem ko so ugotovili, da medijsko ne morejo delovati, zavestno odločili za podtalno delovanje in samoizdaje v senci takratne pop-rock produkcije. Zaradi tega imenuje Hedl sceno neprostorsko, glasbeni urednik Nenad Vujić pa kot gibanje 'kasetarske kulture' z začetka 80. let, ki je brbotalo na presečišču žanrov, kot so noise, punk, industrial in minimal.
Na Slovenskem je bil pionir te glasbe Mario Marzidovšek iz Slovenske Bistrice, pa tudi sicer je bila v Sloveniji ta posebej močna. Tudi Hedlova skupina Center za dehumanizacijo je začela kot elektro-punk skupina. Pri Marzidovškovi založbi MML so namreč izšle njene prve kompilacijske kasete, Hedl pa se je označil za 'njegovega šolarja'. Na kompilaciji je ena Marzidovškova eksperimentalna skladba brez naslova.
Ob Marzidovšku so vidnejši slovenski izvajalci še Electric Fish, Lokalna TV, Študentsko delavski rock teater v opoziciji, HUM, Klopotec, Peter T. Dobrila in Sfinkter. Izbor so po Hedlovih besedah naredili s pomočjo nacionalnega ključa. Glasbo drugih republik zastopajo Andrei Grammatik, Lx & Step Dancer, Metropolie Trans, Pagan Gadget, Popošev i Rosenfeld, Monotonik, Keller, Kodagain, PP Nikt in NEP.