Mirko Štular, urednik 2. programa Radia Slovenija. Foto: RTV SLO
Mirko Štular, urednik 2. programa Radia Slovenija. Foto: RTV SLO

Tudi jaz jih pogrešam, vendar se bojim, da jih bova pogrešala še nekaj časa; deloma je 'trg' premajhen, deloma pa so (morebitni) ustvarjalci premalo 'korajžni'.

'Kaj pa specializirani radii?' je zanimalo enega izmed klepetalcev.

Gost MMC-jeve spletne klepetalnice je bil odgovorni urednik Vala 202. Z Mirkom Štularjem je beseda tekla predvsem o tistem členu osnutka novega zakona o medijih, ki predvideva zmanjšanje obveznega deleža slovenske glasbene produkcije v radijskem in televizijskem glasbenem programu.

"Najmanj 15 odstotkov vse predvajane glasbe v času med 6. in 20. uro vsakega radijskega ali televizijskega programa mora biti slovenska glasba oziroma glasbena produkcija slovenskih ustvarjalcev in poustvarjalcev," se glasi prvi odstavek 70. člena osnutka zakona o medijih. Razburjenje med slovenskimi glasbenimi ustvarjalci je razumljivo - v imenu združenja SUGU se je oglasil Zoran Predin, Mojmir Sepe pa je napovedal celo, da bo, če bo zakon sprejet, državi vrnil svoj zlati red za zasluge. Kako Štular komentira poglede Mojmirja Sepeta in Zorana Predina? "Kot legitimno razmišljanje in prepričanje," je bil diplomatski v klepetalnici.

Na javnem radiu je kriterijev največ
Že Štularjeva nedavna izjava za časopis Dnevnik, da se mu trenutna ureditev, ki zahteva 40 odstotkov slovenske glasbe, zdi pretirana, je obetala živahno debato. "Uzakonjenih, torej obveznih 40 odstotkov je po mojem mnenju preveč. Po občutku: to mnenje deli tudi dobršen del ustvarjalcev programov na Radiu Slovenija," je radijec povedal v MMC-jevem klepetu.

Klepet z Mirkom Štularjem v celoti preberite tukaj.
Pa je po njegovem mnenju deljenje glasbe na "domačo" in "tujo" sploh smiselno? "Z veliko vidikov ne, z nekaterih pa vendarle; pomembno je vedeti predvsem, da morajo ustvarjalci glasbenih programov na radijskih postajah upoštevati celo paleto kriterijev, po katerih uvrščajo glasbo v program; na javnem radiu je teh kriterijev največ, na najbolj komercialnih pa najmanj; domače/tuje je le eden od njih, zato je debata o kvotah samo delno debata radijskih postaj in radijcev," je pojasnil gost.

Val 202 podpira kakovostno alternativo
Kaj pa odgovorni urednik Vala 202 meni o povečanju odstotka kakovostne 'alternative', tako tuje kot domače glasbe? "Kakovostno alternativo na Valu 202 vsekakor podpiram(-o). Številne glasbene oddaje so namenjen prav njej oz. nekomercialni glasbi, torej brez instant uspešnic, zato posebej o povečanju ne razmišljamo, vendar je težko najti idealno mešanico ali ravnotežje med bolj poslušljivo, lahko rečete bolj 'pop' glasbo in 'alternativno'. Še posebej je to občutljivo v najbolj poslušanih terminih. Dobivamo tudi diametralno nasprotne odzive in želje od vas ..."

Seveda pa ni šlo brez vprašanj o slovenski glasbeni sceni. Štular meni, da se je glasbena ponudba v zadnjih 15 letih v Sloveniji zelo razširila in je bolj raznolika, zato je tudi bolj kakovostna in produkcijsko bolj dodelana.

Tudi jaz jih pogrešam, vendar se bojim, da jih bova pogrešala še nekaj časa; deloma je 'trg' premajhen, deloma pa so (morebitni) ustvarjalci premalo 'korajžni'.

'Kaj pa specializirani radii?' je zanimalo enega izmed klepetalcev.