Escaich orgelski repertoar spretno prepleta tudi z lastnimi skladbami in improvizacijo. Glasbenik se je podpisal pod več kot 100 del, ki so s svojo lirično melodiko, bogato harmonijo in ritmičnostjo pritegnila širši krog poslušalcev. Sklada v različnih zvrsteh in oblikah ter nenehno raziskuje nova zvočna obzorja, ustvarja pa tako intimna kot oratorijska dela.
Elementi sodobne, ljudske in duhovne glasbe
V Escaichovi glasbi prepoznamo vplive Messiaena in Dutilleuxa ter elemente sodobne, ljudske in duhovne glasbe. Newyorški balet je leta 2010 izvedel njegovo delo Izgubljeni plesalec, lani pa so v lyonski operni hiši premierno predstavili njegov operni prvenec Claude na libreto Roberta Badinterja, ki ga je napisal po delu Claude Gueux Victorja Huga. Njegova dela sicer izvajajo vodilni evropski in ameriški orkestri ter solisti, kot so Christoph Eschenbach, Lothar Zagrosek, Paul Meyer ter Gautier in Renaud Capucon.
Francoski skladatelj in organist, ki danes nastopa po vsem svetu, je orgle, kompozicijo in improvizacijo študiral na Pariškem konservatoriju, vse tri dejavnosti pa mu omogočajo raznovrstno umetniško pot izvajalca, ustvarjalca in solista/komornega partnerja. Na konservatoriju zdaj poučuje kompozicijo in improvizacijo, lani so ga častno imenovali v pariško Akademijo lepih umetnosti.
Ljubljanski recital je uvedel z znamenito Bachovo Toccato in fugo v d-molu, med njegovo skladbo Tri skice za orgle ter dela Louisa Vierneja, Marcela Dupreja in Armanda Bonnala pa bo vpletel improvizacije na dane teme v različnih slogih.