McLagan je bil klaviaturist Small Faces, leta 1965 ustanovljene londonske rockovske skupine. Pridružil se ji je leto dni po nastanku, ko je zamenjal Jimmyja Winstona. Drugi člani so bili Steve Marriott, Ronnie Lane in Kenney Jones. Zasedba Small Faces, katere glasba je vključevala značilnosti rock'n'rolla, bluza in psihedelie, je svoj vrhunec doživela kot ena osrednjih skupin takrat v Veliki Britaniji žive mladinske subkulture modsov.

Kljub kratkemu obstoju so se glasbeniki zapisali v glasbeno zgodovino in pred razpadom leta 1969 so dosegli nekaj prvih mest na britanskih lestvicah, na katerih so se znašle legendarne skladbe Itchycoo Park, Lazy Sunday, All Or Nothing in Tin Soldier.

Leta 1968 je izšel njihov prav tako zelo uspešen konceptualni album Ogdens' Nut Gone Flake. Small Faces so pomembni še kot dokaz, da je lahko tudi popularna glasba kakovostna, resna in do neke mere zahtevna. Veljajo pa tudi za enega glavnih vplivov na pojav britpopa v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Leta 1975 so izvorni člani skupino za tri leta ponovno obudili.

Od Small Faces do Faces
Ko je torej leta 1969 Small Faces zapustil Steve Marriott, ki je nato osnoval svojo zasedbo Humble Pie, so se preimenovali v zgolj Faces, pridružila pa sta se jim takrat sorazmerno neznani škotski pevec Rod Stewart in poznejši član skupine Rolling Stones Ronnie Wood. Faces so postali ena bistvenih zasedb otoške scene sedemdesetih let, prijel se jih je tudi sloves "superskupine".

Po letu 1975, ko so se Faces razšli, je McLagan sodeloval z zasedbo Rolling Stones, tako v studiu kot tudi na turnejah, svoje pa je prispeval še k stranskim projektom njihovega člana in nekdanjega "sodelavca" iz Faces Ronnija Wooda. Na svoji glasbeni poti je med drugim nanizal še sodelovanja s Chuckom Berryjem, Joejem Cockerjem, Bobom Dylanom, Melisso Ethridge, Frankom Blackom in Brucem Springstinom.

Ian McLagan je umrl v Teksasu 3. decembra v starosti 69 let zaradi zapletov, povezanih z možgansko kapjo, ki jo je utrpel v tem tednu.