Letos mineva 148 let od rojstva tega francoskega glasbenika, ki je močno vplival na razvoj novih kompozicijskih slogov 20. stoletja, predvsem na minimalizem in ambientalno glasbo. Njegov glasbeni slog je večplasten in eklektičen. Poleg neogrškega sloga, po katerem je prepoznaven v svojih najbolj priljubljenih skladbah, se je že zgodaj lotil "antiglasbenih" oblik, multimedijalnih projektov in prvih surrealističnih prijemov v zgodovini glasbe na splošno.

Humorist pariške avantgarde
Satieja opisujejo kot sovražnika preveč resne umetnosti, ekscentrika in humorista v času pariške avantgarde. Pisal je za pevce nočnih lokalov, leta 1917 je podpisal scensko glasbo za Ruski balet. Odmevna je bila premiera uprizoritve njegovega baleta Parada 18. maja 1917 v pariškem Theatre du Chatelet. Ob orkestrskih zvokih so zadoneli zvoki letalskega motorja, ladijske sirene in drugih pripomočkov. Podobne eksperimente je v svojih kompozicijah pogosto uporabljal, zato so ga kritiki nemalokrat označevali za diletanta.
Pianist Bojan Gorišek je diplomiral na Akademiji za glasbo v Ljubljani pri prof. Aciju Bertonclju. Koncertiral je po vsej Evropi, od leta 2007 pa je na akademiji profesor za komorno igro. Med drugim je posnel celoten Satiejev klavirski opus in pesmi na desetih zgoščenkah. Janeza Škofa, ki je končal študij igre in umetniške besede na AGRFT-ju v Ljubljani, dobro poznajo ljubitelji gledališča in filma. Lotil se je interpretiranja slovenske poezije, rad pa poseže tudi po diatonični harmoniki. Ustanovitelj glasbene skupine Čompe, ki na svojevrsten način interpretira slovenske pesnike, se je med drugim lotil poezije Daneta Zajca, ki ji lahko prisluhnete na zgoščenki Ogenj v ustih.
Na odru ljubljanske Drame so v sklopu cikla Akustika v tej sezoni nastopili številni slovenski glasbeniki, ki so nedeljske večere popestrili z različnimi glasbenimi zvrstmi, od sodobne klasične in resne glasbe do popularne glasbe.