Prav taka past je pretila tudi simpatični komični drami Reševanje gospoda Banksa, ki svojo zgodbo črpa iz resničnih dogodkov na začetku šestdesetih let prejšnjega stoletja. Njena glavna protagonista sta nihče drug kot avstralska pisateljica P. L. Travers, ustvarjalka enega najpriljubljenejših literarnih likov Mary Poppins, in ameriški vizionar animiranega filma Walt Disney.

A kljub nekaterim očitkom, ki krožijo po svetovnem spletu, se zdi, da je scenaristka Kelly Marcel svojo nalogo, v kateri se je morala osredotočiti na čas, ko so med Disneyjem in Traversovo pogajanja za filmsko uprizoritev slavne literarne junakinje šele potekala, opravila odlično. Zgodba črpa tako iz dokumentarnih zvočnih posnetkov delovnega procesa pri usklajevanju scenarija za film Mary Poppins kot tudi iz igranih prizorov te poznejše megauspešnice. Je spretna, dejstva in fikcija se tekoče prepletajo, tako da kljub značilnemu hollywoodskemu pridihu in ponekod pretirani patetiki gledalca suvereno vodi skozi vse časovne in predvsem čustvene zanke glavne junakinje.

V nepriljudno, ostro, hladno in z ameriškim svetom popolnoma neusklajeno pisateljico P. L. Travers, ki velikemu plišastemu Mišku Mikiju z gnusom v glasu zabrusi, naj se nikar ne premakne, "dokler ne bo bolj domiseln", se je vživela izvrstna Emma Thompson in svoja odlična soigralca popolnoma zasenčila. Niti Tom Hanks, ki je izjemno natančno upodobil Walta Disneyja - vključno s cigareto -, niti Colin Farrell kot nesrečni, a neskončno ljubljeni pisateljičin oče nimata proti tej angleški igralki, ki je morda ustvarila celo eno svojih najboljših vlog, prav nobenih možnosti.

Reševanje gospoda Banksa je topel in življenjsko resničen film, ki se morda sicer res ne drži povsem dosledno vseh zgodovinskih dejstev, a nikakor ne zato, ker bi bil površen ali nepazljiv. Preprosto zato, ker je to včasih pač popolnoma nepomembno.

Gaja Pöschl, iz oddaje Gremo v kino na 3. programu Radia Slovenia, Radia ARS.