Ekipa raziskovalcev naleti v vesolju na organizem, ki pokaže neverjetno burno rast in sposobnost učenja. Foto: Con film d.o.o./Kolosej
Ekipa raziskovalcev naleti v vesolju na organizem, ki pokaže neverjetno burno rast in sposobnost učenja. Foto: Con film d.o.o./Kolosej
Sledi življenja
Liki v filmu so popolnoma ploščati in zamenljivi. Foto: Con film d.o.o./Kolosej
Sledi življenja
Po zanimivem začetku se vse skupaj sprevrže v preprosto in predvidljivo izštevanko. Foto: Con film d.o.o./Kolosej

Toda organizem pokaže neverjetno burno rast in sposobnost učenja, bivanje na vesoljski postaji pa se hitro sprevrže v agresiven boj za preživetje.

Po nekem simpatičnem naključju v ljubljanskem multipleksu pred projekcijo filma Sledi življenja predvajajo napovednik za novo nadaljevanje sage Osmi potnik. Simpatičnem, saj je ves film pravzaprav zgolj nenavdihnjena, generična kopija zasluženo kultnega izvirnika Ridleyja Scotta iz leta 1979. Filmska tehnologija je v partnerstvu z industrijo posebnih učinkov odtlej napredovala do te mere, da so filmi z vesoljsko tematiko resnično vizualno privlačni in prepričljivi, in brez težav uprizorijo kozmos kot prostor neštetih nevarnosti. Eden izmed vrhuncev v tem pogledu je bila nedvomno Cuarónova Gravitacija (2013), ki je takisto ena izmed referenc za vizualni slog Sledi življenja, poleg Carpenterjevega Stvora (1982), na katerega deloma namigne v vsebinskem smislu.

Pod vodenje celovečerca se je podpisal režiser švedskega rodu Daniel Espinosa, ki se je s preteklimi naslovi razvil v veščega avtorja žanrskih del, sicer pa stoji za njim kreativni tandem, zaslužen za presenetljivo lansko uspešnico o protisuperjunaku Deadpool. Kljub potencialu se zdi, da so vsi privolili v rutinsko povprečnost: liki v filmu so popolnoma ploščati in zamenljivi, še Jake Gyllenhaal, ki ima vsekakor dober smisel za izbiro kakovostnih projektov, se zdi izgubljen. Po vznemirljivem začetku se vse skupaj sprevrže v preprosto in predvidljivo izštevanko, v kateri je še najzanimivejša pošastna hiperinteligenca vesoljskega lignja.

Ob tveganju preinterpretacije bi lahko izpostavili dva tipa branja filma Sledi življenja. Prvo je politično, pri katerem lahko v fabuli vidimo boj sicer multikulturne posadke proti tujcu, monstrumu, vsiljivcu oziroma proti zunanjemu sovražniku, ki so ga pravzaprav ustvarili sami. Drugo branje je teološko oziroma eksistencialno in se navezuje na vprašanje o temeljni naravi in obstoju življenja. Pri tem je med drugim omenjeno tudi, da gre za prikaz čiste življenjske sile onkraj dobrega in zlega, hkrati pa smo priče darvinističnemu boju za preživetje. Glede na nihilistični konec filma morda celo je nekaj na tem ...

Gorazd Trušnovec, iz oddaje Gremo v kino na 3. programu Radia Slovenija (ARS).


NAPOVEDNIK FILMA:

ODDAJA GREMO V KINO: