Želja organizatorjev je, da se tudi na ta način ovrednoti in nadaljuje znanstveno delo tega akademika na področju raziskovanja slovenskega jezika. Vendar pa namen simpozija ni zgolj to, hkrati želijo njegove izsledke na poljuden način podati zainteresirani strokovni in nestrokovni javnosti v Posavju ter širše tako v slovenskem jezikovnem prostoru kot tudi zunaj njega.

Poznati skladnjo enostavčne povedi do obisti
Predavatelji na simpoziju se bodo posvetili skladnji enostavčne povedi slovenskega jezika, obravnavali pa jo bodo skozi 15 referatov, ki jih bodo predstavili jezikoslovci različnih teoretičnih modelov in metodoloških pristopov, piše v napovedi dogajanja.

V okviru simpozija bo potekala tudi okrogla miza na temo Skladnja enostavčne povedi pri pouku slovenščine v osnovni in srednji šoli, na kateri se bodo osnovno- in srednješolski učitelji ter študenti različnih jezikoslovnih študijskih programov pogovarjali z jezikoslovcem Kozmo Ahačičem.

Simpozij kot rezultat sodelovanja več strani
Pri izvedbi simpozija sodeluje več organizatorjev, in sicer Civilna pobuda v spomin doktorju Jožetu Toporišiču Mostec, Knjižnica Brežice, Občina Brežice, Osnovna šola dr. Jožeta Toporišiča Dobova, Posavski muzej Brežice, Slavistično društvo Posavja, Zveza društev Slavistično društvo Slovenije, Oddelek za slovenistiko in Oddelek za slavistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani ter Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU).

Jože Toporišič se je rodil leta 1926 na Mostecu pri Brežicah. Kot osrednja osebnost jezikoslovne slovenistike je urejal oblikoslovje in besedotvorje, skladnjo, stilistiko, pravopis in pravorečje, segal v dialektologijo, raziskoval zgodovino knjižnega jezika ter se precej ukvarjal s kritiko. Dejaven je bil tudi kot avtor učbenikov.

Slovnica, enciklopedija, pravopis, slovar
Toporišič se je podpisal pod več kot 20 samostojnih knjižnih del ter več kot 2000 člankov in prispevkov. Med njegovimi najpomembnejšimi deli so Slovenska slovnica, ki je doživela štiri izdaje v velikem časovnem razponu – namreč v letih 1976, 1984, 1991 ter 2004 –, in Enciklopedija slovenskega jezika ter Slovenski pravopis in Slovar slovenskega knjižnega jezika (SSKJ), ki ju podpisuje kot soavtor.

Bil je redni profesor za slovenski jezik in stilistiko na Filozofski fakulteti v Ljubljani ter redni član SAZU-ja. Bil je tudi dobitnik častnega znaka svobode Republike Slovenije, ki ga je leta 1996 prejel za "izjemne zasluge v slovenistiki, za utrjevanje njenega mednarodnega ugleda in za plodno vključevanje stroke v slovensko kulturno in osamosvojitveno življenje". Umrl je leta 2014.