Bil je velik domoljub in borec za narodovo svobodo. Sprva je v klasicističnem, nato pa v romantičnem slogu pisal sonete, romance, balade in epe.

Adam Mickiewicz se je rodil leta 1798 v Zaosju v Belorusiji. Študiral je klasično filologijo in književnost. Od leta 1819 je delal kot učitelj v Kaunasu v Litvi. Zaradi sodelovanja v domoljubnih poljskih organizacijah so ga ruske oblasti leta 1823 za pet mesecev zaprle, nato pa pregnale v Rusijo.

Bil je učitelj v Odesi, nato do leta 1823 v Moskvi. Tedaj je spoznal Aleksandra Sergejeviča Puškina. Leta 1829 je emigriral v Nemčijo, Švico in Italijo, od leta 1832 pa je živel v Parizu, kjer je bil med letoma 1840 in 1844 prvi profesor slovanske književnosti na College de France. Urejal je tudi radikalni časopis Le Tribune des peuples. Umrl je v Carigradu leta 1855 za kolero.

Med njegova pomembnejša pesniška dela sodijo Balade in romance (1822), Poezija II (1823) in Krimski soneti (1826), med epi Gražina (1823), Konrad Wallenrod (1828) in Gospod Tadej (1834). Znana je tudi njegova drama Praznik mrtvih (1823‒32) ter publicistično delo Knjige poljskega naroda in poljskega romstva (1832).