Rodil se je leta 1946 v Ljubljani tržaškima Slovencema. Mama je bila pianistka, oče se je ljubiteljsko ukvarjal s slikarstvom, tako da je bila umetnost del družinskega življenja. Diplomiral je iz primerjalne književnosti in literarne teorije na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Bil je urednik študentske Tribune, Radia Študent, poučeval je glasbo, bil novinar Dnevnika in urednik knjižne priloge Svet v knjigah. Do upokojitve je urejal otroške in mladinske programe na Televiziji Slovenija. Je tudi skladatelj scenske glasbe, nekoč je bil član glasbene skupine Salamander.

Za svoje literarno delo je prejel vsa najpomembnejša nacionalna priznanja, od Jenkove, Župančičeve, Rožančeve, Veronikine nagrade, desetnice pa vse do kresnika za roman Zmagoslavje podgan in Prešernove nagrade za življenjsko delo, ki ju je prejel leta 2006.

Še vedno veliko ustvarja. Nedavno je poleg romana o Almi Karlin izšla še pesniška zbirka In Darwinu zadrhti roka, predtem pa še slikanici za otroke Menjalnica sanj in Skrivalnice ter vrsta prevodov predvsem otroških del.

"Nad življenjem nimamo nadzora"
Kot je povedal Dekleva, "nad življenjem nimamo nadzora, še manj nad ustvarjalnostjo". Poudaril je, da ne zna živeti in delati konceptualno: "Rad se prepuščam navdihu, ta danes zaničevana in prepovedana beseda mi je všeč."

Dekleva je nekoč v nekem pogovoru povedal, da je "proza izris subjekta v svetu, poezija pa izbris subjekta v svetu". Kot je pojasnil, se mu zdi pripoved "prestop v paralelno vesolje, kot temu pravijo fiziki". Tega vesolja, kot pravi, sploh ne poznamo in raste skupaj z jezikovno mrežo. Nastanejo kamni, drevesa in osebe, povezane v skrivnostna razmerja. "Poezija pa je, po mojem občutku, ekstaza: poskus, da bi mislili in čutili celoto sveta. Poskus, da bi ušli iz samotne kletke svojega telesa," je pojasnil.

Podpisuje se pod vrsto proznih in pesniških del za odrasle in otroke ter pod več prevodov prepesnitev del. Kot meni, je prevajanje poezije oblikovanje pesmi v ciljnem jeziku. "Srečen sem, da se lahko izražam v našem gibkem in bogatem jeziku." Ob tem poudarja, da je literatura za otroke po navadi še zahtevnejša, saj je oblikovno in zvočno strožja.

Nedavno je izdal roman o celjski popotnici Almi Karlin z naslovom Telo iz črk. Roman o Almi. Na vprašanje, ali se je kot avtor biografije srečevali z dilemo, koliko naj bo zgodovinskih dejstev in koliko literarne svobode oziroma kakšno naj bo razmerje med faktografijo in fikcijo, je odgovoril z vprašanjem: "Kaj vemo o osebi, ki živi z nami, čisto blizu nas, kaj šele o osebi, ki je od nas oddaljena v času in prostoru?" Zgodovinska dejstva so po njegovih besedah tako lahko le odskočna deska poetične domišljije. "So pa tudi vrednostna sidrišča, ki domišljijo brzdajo in opozarjajo, da je svoboda odgovornost," je dodal.