Na ministrstvu za kulturo so pripravili pogovor s predlagatelji izdelave novega slovarja slovenskega jezika in s predstojnikom Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša (ISJ) ZRC SAZU.

Sodobno slovaropisje spleta pač ne more ignorirati
Simon Krek, eden izmed predlagateljev, in vrsta drugih jezikoslovcev so namreč mnenja, da na ISJ-ju uporabljajo zastarele metode, novi slovar pa bi moral biti izdelan na novo in na podlagi obsežnih dostopnih podatkov o sodobni slovenščini. Zasnovan bi moral biti kot baza podatkov, ki vsebuje vse: od besednih pomenov, slovničnih informacij, normativnih opozoril, zgodovinskega izvora do multimedijskih vsebin. Poleg tega bi ga morali sproti posodabljati, predvsem pa bi moral biti prosto dostopen na spletu, saj, tako Krek, je to pač realnost sodobnega slovaropisja.

"Pri slovarju Oxford English Dictionary, ki v končni fazi velja za očeta ali mater vseh slovarjev, sproti objavljajo spremembe in jim je povsem jasno, da je spletni medij prvi in edini. Če zaznajo kakšne spremembe, bodisi zaradi novih dejstev, napačne pretekle interpretacije podatkov ali spremembe jezika, se te takoj odrazijo na njihovem slovarju, ki je zdaj samo še v spletni obliki," je povedal Krek.

Prisilni jopič iz preteklosti
"Problem inštituta je, da enostavno niso zaznali sprememb, ki so se zgodile v zadnjih nekaj letih, in se jim celo aktivno upirajo," je dejal. "V zadnjih letih se je spremenilo natanko to, da so slovarji v celoti prešli v digitalni medij, to pa pomembno vpliva tako na proces izdelave slovarjev, vsebino, način predstavitve itd. Vztrajanje pri knjižni zasnovi v digitalni dobi pomeni pristati na povsem nesmiseln prisilni jopič iz preteklosti," je še pojasnil.

"Inštitut nam zaradi digitalne zasnove pripisuje zgolj vlogo jezikovnih tehnologov, vendar smo avtorji predloga leksikografi z dolgoletnimi izkušnjami, zagovarjamo pa koncept slovarjev, ki izhaja iz slovarskih del naprednejših leksikografskih inštitutov po Evropi," je dodal.

ISJ: Nov slovar mora biti en sam
Po drugi strani pa na ISJ-ju menijo, da so edina prava ustanova za pripravo novega slovarja, saj nad normiranjem slovenskega jezika bedijo že desetletja.

Ministrstvo, ki je v resoluciji o nacionalnem programu za jezikovno politiko 2014-2018 postavilo izdajo novega slovarja med prednostne naloge, zaradi razhajanj med morebitnimi snovalci za zdaj še "ne more predvideti časovnega, finančnega ali tehničnoizvedbenega okvira nastajanja novega slovarja".

Vztrajajo pa pri skupnem delovanju vseh kompetentnih strokovnjakov pri nastanku enega, sodobnega in evropsko primerljivega slovarja, zato od obeh skupin pričakujejo vsebinsko usklajen skupni nastop.

V medijih se je medtem razvnela prava vojna med akademiki, saj trem predlagateljem na inštitutu očitajo, da predlagani slovar, ki bi vseboval približno 100.000 gesel, a bi ga pozneje še dopolnjevali, nikakor ne bi bil dovolj zanesljiv niti obsežen, poleg tega pa ga bi bilo zaradi nadaljnjega dodajanja gesel treba nenehno tudi financirati.

Predlagatelji, ki so predlog na 150 straneh objavili na spletni strani, pa bi v petih letih s pomočjo novih jezikovnih tehnologij pripravili popolnoma nov slovar, ocenjen na 4,2 milijona evrov. Predlog je sicer nastal na podlagi štiriletnega dela v okviru projekta Sporazumevanje v slovenskem jeziku, ki sta ga iz strukturnih skladov financirala Evropska unija ter ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Pri projektu so sodelovali še družba Amebis, Univerza v Ljubljani, Institut Jožef Stefan, zavod Trojina in tudi Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša oziroma ZRC SAZU.

Ministrstvo za kulturo je na podlagi resolucije prevzelo pobudo za usklajeno delovanje institucij na tem področju. V zadnjem času so imeli nekaj sestankov s predstavniki Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS in ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport, s "katerimi poskušajo poiskati rešitve tudi za finančni okvir novega slovarja".

Na ministrstvu je bila skladno z resolucijo oblikovana delovna skupina za pripravo akcijskega načrta za jezikovno opremljenost, v kateri so tako strokovnjaki z ISJ-ja kot tudi z univerz in iz drugih raziskovalnih institucij, so še sporočili z ministrstva.

Poleg tega menijo, da bi bilo kljub bogatim slovaropisnim izkušnjam dobrodošlo sodelovanje ISJ-ja tudi z drugimi institucijami, zlasti na področju jezikovnih tehnologij. Glede na to, da je ministrstvo pri inštitutu zaznalo željo po povezovanju z jezikovnimi tehnologi, pa so toliko bolj presenečeni, da skupini nikakor ne najdeta skupnega jezika.

"Jezikovne tehnologije so del jezikoslovja, ki ga imamo seveda dobro zastopanega tudi pri nas, a obstajajo nekatere podrobnosti, nekatera orodja, ki so v Sloveniji pristala v zasebnih rokah, kot sta Trojina in Amebis. Želimo si vzpostaviti stik in sodelovanje, a nam to ne uspeva," je dejal predstojnik ISJ-ja Marko Snoj.

"Ta jezikoslovna orodja so verjetno, tega še ne vemo, uporabna v slovaropisju. Na tej ravni si sodelovanja želimo, ne moremo pa pričakovati, da nekdo, ki nima nikakršnih izkušenj, piše slovarske razlage ali pa zgodovinske ali etimološke podatke. Tukaj je preprosto stališče, da naj vsakdo dela tisto, za kar je usposobljen in ima reference," je še dejal.

Posodobljeni SSKJ "dober še nekaj let"
Poudaril je še, da pripravljajo novo izdajo Slovarja slovenskega knjižnega jezika (SSKJ), ki bo posodobljena do te mere, da "bo z njo možno preživeti še nekaj let". "Nova izdaja SSKJ-ja odseva 150 let slovenskega jezika, in to je tudi sodobni slovenski knjižni jezik. Je pa tudi kaj drugega - je slovar, s katerim je mogoče prebrati tako slovenske klasike kot tudi sodobno književnost," je pojasnil.

Vsak nov slovar se mora opreti na SSKJ
"Treba se je zavedati, da se danes novega slovarja ne more delati na novo, ker je SSKJ že narejen. V vsakem primeru pogledaš v SSKJ, kako je določena stvar tam rešena. Slovar je nastajal 20 let, ker je nastajal iz nič - iz besedil. Danes ne bo nihče delal slovarja iz besedil, ampak bo gledal tudi SSKJ. Če ga ne bo, bo slovar toliko slabši," je dodal Snoj. "V petih letih se da narediti slab, neuporaben slovar," je prepričan.

Fičko z novimi lučmi je še vedno - fičko
Krek ob tem meni, da je novo izdajo SSKJ-ja, pri kateri bi v eno knjigo izpred 50 let enostavno prilepili sodoben dodatek, mogoče primerjati s tem, da bi "fičku iz šestdesetih let namestili nove luči". SSKJ lahko ostane dokument svojega časa, letos izdani Slovar novejšega besedja je treba dati na splet, kjer naj bo prosto dostopen, novi slovar pa je treba zasnovati na novo, skladno s sodobnimi leksikografskimi smernicami.

Kot so še zapisali na ministrstvu, bodo po tem, ko sprti skupini najdeta skupni jezik, v sodelovanju z drugimi vladnimi resorji, pristojnimi ustanovami in tudi z obema vpletenima stranema v nadaljnjem dialogu skušali poiskati izvedbeno rešitev, ki bo pripeljala k izdelavi novega slovarja slovenskega knjižnega jezika.