Po več kot dveh desetletjih bo letos končno izšla napovedana serija stripov o Jamesu Bondu. Prvi iz serije šestih stripov o agentu 007 z besedili Warrena Ellisa in slikami Jasona Mastersa bo izšel istočasno z novim Bondovim filmom, Spectre. Ellis je že dolgo ljubitelj Flemingovih romanov in je pred več kot desetletjem večkrat izjavil, da bi bil britanski vohun edini izmed obstoječih karakterjev, ki ga toliko zanimajo, da bi se z njim ukvarjal v strip. Flemingova pranečakinja Diggory Laycock pa je nad izbiro pisca z edinstvenim, temačnim in odločnim slogom navdušena.
Brezobzirna zloba na meji psihičnega zdravja
Morda se niti ne moti. Warren Ellis je obljubil originalnega, brutalnega in poškodovanega Bonda, kot smo ga spoznali v romanih Iana Fleminga. Fleming je Bonda prikazal kot prestrašenega človeka z jasno psihološko poškodbo, ki mu zaradi vprašljivega psihičnega zdravja pogosto grozi odvzem zaupane naloge, popolnoma jasno pa tudi izpiše, da je njegovo delo tajnega agenta takšno, da te psihično uniči. V nasprotju s tem so se filmi želeli odmakniti od podobe Bonda kot Flemingovega podleža, še posebej v parodičnih filmih z Rogerjem Moorom kot agentom, pravi Ellis, ki se želi vrniti k Bondovi romaneskni podobi.
"Bond ni superčlovek. Prevlada zato, ker je preprosto bolj zloben in bolj kot drugi odločen izpeljati dokončno morilsko opustošenje. Na neki način - in menim, da se je tega zavedal tudi Fleming - je to, kar je Allen Ginsberg imenoval 'gola moška energija', povzročajoč in prevzemajoč silno škodo v strogem zasledovanju tega, kar si želi," je zapisal Ellis. "Je brezobziren angleški inštrument mednarodnega napada - zloben in zahrbten podlež obledelega imperija, ki še vedno hoče, da svet dela, kot mu je rečeno."
Prvič se je Flemingov Bond pojavil v časopisnih stripih v poznih 50., zadnji stripi o Jamesu Bondu pa so bili objavljeni leta 1995 in leto pozneje z nedokončano adaptacijo poglavja Zlato oko.