Knjigam v Braillovi pisavi se vse bolj pridružujejo tudi zvočne knjige. Foto: EPA
Knjigam v Braillovi pisavi se vse bolj pridružujejo tudi zvočne knjige. Foto: EPA
Glavna prednost novih knjižničnih prostorov, ki bodo svoja vrata odprli junija, je večja kvadratura. Foto: EPA

Selitev iz dosedanjega domicila v knjižnici Minke Skaberne na Groharjevi ulici je pogojena predvsem s pomanjkanjem prostora. Predsednik ZDSSS-ja Tomaž Wraber je izpostavil izvrstno novo lokacijo, saj je le 250 korakov oddaljena od avtobusne postaje. Poseben izziv knjižničarjem in arhitektom pa bo seveda predstavljala primerna ureditev funkcionalnosti prostorov, je pojasnila koordinatorka izobraževanja, promocije in obveščanja na ZDDSSS-ju Sanja Grobovšek.

Sodeluje tudi Izobraževalno središče RTV Slovenija
Do odprtja novih prostorov na Kotnikovi 32 se bodo posvečali tudi intenzivni produkciji zvočnih knjig, je še povedala Grobovškova. V ta namen so se že povezali z Izobraževalnim središčem RTV Slovenija. Dobili bodo tudi kadrovske okrepitve – na tej točki je v sklopu projekta zaposlenih 17 ljudi, od tega osem slepih oziroma slabovidnih. Novo knjižnico bodo odprli v sklopu 2,7 milijona evrov vrednega projekta, ki se bo sklenil leta 2015. V okviru projekta, ki ga 85-odstotno financira evropski socialni sklad, preostalo pa ministrstvo za kulturo, potekajo tudi izobraževalni programi.

Dobili pa naj bi tudi nove studie in uvedli nov format zapisa DAISY. Ta zagotavlja drugačen, do slepih prijaznejši zapis, ki omogoča strukturirano branje. Del projekta je tudi bogat kulturni program - potekali so se že trije literarno-pogovorni večeri Znani Slovenci berejo slepim in slabovidnim, kjer so do zdaj sodelovale naslednje dvojice znanih: Konrad Pižorn in Jure Sešek, Vlasta Nüssdorfer in Manca Košir ter Pavle Ravnohrib in Matjaž Berger. Pripravili so tudi literarni natečaj za osnovnošolce Beremo, da bi videli, na katerega so prejeli 198 prispevkov.