Menijo, da število govorcev ne zagotavlja, da bi se viri in tehnologije lahko razvijali zgolj znotraj komercialnega okolja, Sloveniji oziroma njenim institucijam, ki bi morale skrbeti za razvoj jezika, pa še ni uspelo zagotoviti ustreznega institucionalnega okvira, ki bi omogočal stalen, načrten in sistematičen razvoj jezikovno specifičnih tehnologij. "Brez tega ni mogoče pričakovati, da bo slovenščina v prihodnjem digitalnem okolju obdržala enakovreden status z drugimi evropskimi jeziki," opozarjajo v centru, ki ga sestavlja pet članic ljubljanske univerze.
Center je pobudnik ustanovitve Konzorcija za jezikovne vire in tehnologije, ki se je konec preteklega tedna na prvem sestanku dogovoril o pripravah za postavitev koncepta slovarja sodobnega slovenskega jezika. Sestali so se predstavniki sedmih institucij, ki si prizadevajo za pripravo novega slovarja slovenskega jezika, in sicer predstavniki univerz v Ljubljani, Mariboru in na Primorskem ter Instituta "Jožef Stefan", zavoda Trojina in podjetij Alpineon in Amebis.
Sestanka, na katerem so se dogovorili o izdelavi koncepta slovarja sodobnega slovenskega jezika, se je udeležilo več kot 30 raziskovalk in raziskovalcev iz sodelujočih institucij. Koncept temelji na izhodiščih predloga za sodobni slovar slovenskega jezika, ki je v javni obravnavi od maja 2013.

Nujna dostopnost in uporabnost digitalnih jezikovnih virov
Zaradi zgoraj naštetih skrbi si v Centru za jezikovne vire in tehnologije Univerze v Ljubljani prizadevajo vzpostaviti in vzdrževati temeljne digitalne jezikovne vire ter jezikovnotehnološka orodja za sodobni slovenski jezik - ta naj bi bila praktično uporabna in prosto dostopna vsem uporabnikom slovenskega jezika po svetu.
"Gre za naloge, ki jih v tem trenutku v slovenskem prostoru celostno ne opravlja nobena ustanova - zlasti v zadnjem desetletju nastali jezikovni viri in orodja za slovenščino tako ugašajo, so nedostopni ali zaradi neposodabljanja in nevzdrževanja zastareli," pojasnjujejo.
Prepričani so namreč, da bi tovrstna nadzorovana distribucija javno financiranih, odprtokodnih in prosto dostopnih jezikovnih virov ter orodij sledila vzoru evropskih in distribucijskih centrov za druge jezike, kot so Evropska agencija za jezikovne vire, Sprakbanken za švedski jezik ali TST-Centrale za nizozemščino.