Zakon je začel veljati konec februarja, knjigotržci in založniki pa so imeli tako šest mesecev časa, da svoje poslovanje uskladijo z njegovimi določbami.

Zakon o enotni ceni knjige določa nova pravila na področju delovanja knjižnega trga. Založniki bodo lahko svobodno določali ceno, vendar bo morala ta ostati pol leta nespremenjena, kar pomeni, da bo cena knjige šest mesecev enaka za vsakega končnega kupca na vseh prodajnih mestih. Enotna cena sicer ne velja za knjige, ki so bile izdane pred začetkom veljavnosti zakonskih določb, seznam knjig pa je že dostopen na spletni strani Javne agencije za knjigo RS (JAK).
Slovenija se pridružuje dvanajstim evropskim državam, ki takšno prakso že poznajo.
Odhajajoči minister za kulturo Uroš Grilc je prepričan, da predstavlja vpeljava novega instrumenta enotne cene knjige v slovenski kulturni politiki pomemben odmik od "dozdajšnjih okvirjev razumevanja in razmišljanja o kulturnih dobrinah, ki se uvrščajo na trg". "Z enotno ceno knjige se Slovenija pridružuje dvanajstim drugim evropskim državam, ki jo poznajo in katerih izkušnje izkazujejo pozitiven učinek na dostopnost knjige," je prepričan Grilc.
Za večjo dostopnost knjig
Omenjeni zakon je eden izmed ukrepov, predvidenih v nacionalnem programu za kulturo 2014-2017, s katerimi bi povečali prodajo knjig in njihovo dostopnost. Vsi pa so usmerjeni k povezovanju vseh akterjev - avtorjev, založnikov, knjigarn in knjižnic -, saj le celovit pristop omogoča dolgoročni in trajnostni razvoj področja knjige v Sloveniji, trdijo na ministrstvu.
Septembra bo steklo nadaljevanje nacionalne kampanje Bližje knjigi, s katero želijo spodbuditi obisk knjigarn in nakupovanje knjig, JAK pa bo jeseni predstavil izsledke nacionalne raziskave bralnih in nakupovalnih navad na področju knjige v Sloveniji.
Prav tako je predviden zagon portala Knjige na trgu, ki ga pripravlja JAK in bo delno sofinanciran s sredstvi Evropskega socialnega sklada. Namenjen bo celovitemu informiranju javnosti o aktualni knjižni produkciji ter dogajanju na knjižnem in revijalnem trgu, obenem pa bo osnova za dolgoročni razvoj knjižnega trga, zlasti na področju informacijske in promocijske podpore ter povezljivosti vsebin in subjektov, pravijo na ministrstvu.
Različen odziv založnikov
Založbe so januarja sprejeti zakon različno sprejele. V Mladinski knjigi so ga pozdravili, saj menijo, da dolgoročno prinaša več pozitivnih učinkov, podprli so ga tudi v Beletrini. Brezpredmeten se je zdel založbi Modrijan, zbodlo pa jih je tudi dejstvo, da ne velja za prodajo knjižnicam. Kritični pa so bili v založbi Sanje, ker, kot so tedaj poudarili, so bili založniki pri njegovem oblikovanju odrinjeni.