Slovenska sekcija IBBY se bo s Pionirsko - centrom za mladinsko književnost in knjižničarstvo praznovanju pridružila z dopoldansko prireditvijo in odprtjem razstave Stoji učilna tiskana v Knjižnici Otona Župančiča.

Pokroviteljica letošnjega praznovanja mednarodnega dneva knjig za otroke, ki je obenem tudi rojstni dan Hansa Christiana Andersena, je irska sekcija IBBY, zato so letošnjo poslanico zaupali irski pisateljici Siobhan Parkinson.

Ta je v Pismu otrokom vsega sveta med drugim zapisala, da pisatelj svoje zamisli, zvoke, glasove, junake in dogodke v domišljiji obdeluje tako, da nastane zgodba, izražena izključno z besedami. Te se preselijo tudi v bralčevo domišljijo, kjer se oblikujejo v novo zgodbo, zato je bralec po mnenju Parkinsonove za zgodbo enako pomemben kot pisatelj.

Pomembna kakovost, ne številčnost
V Sloveniji bodo ob tej priložnosti odprli razstavo Stoji učilna tiskana, s katero želijo po besedah vodje centra Pionirska pri Mestni knjižnici Ljubljana Darje Lavrenčič Vrabec opozoriti na problem pomanjkanja poučnih vsebin za otroke in mlade. Na razstavi bodo razstavljeni najboljši primerki knjig z različnih področij.

Mednarodnemu dnevu knjig za otroke bodo posvetili tudi strokovno srečanje V zgodovini so skrite zgodbe - v zgodbah je skrita zgodovina, ki bo potekalo 16. aprila. V sklopu praznovanja tega dne poteka tudi bralno-spodbujevalna akcija, za katero sta seznam pripravila Pionirska in Bralno društvo Slovenije.

Pisateljica Bina Štampe Žmavc je ob tem opozorila na preveč slabega slovenskega leposlovja za otroke in mlade. Domači knjižni trg po njenem mnenju ne more požirati vse produkcije, pisane po principu, da je to otročja literatura, ki jo lahko piše vsak, po možnosti v popoldanskem času.

Poplavo knjig bi lahko nadzorovali s priporočilnimi seznami, do katerih pa je pisateljica prav tako kritična, saj meni, da mora vsak, tudi otrok, brati, kar ga pritegne. Sama se spomni prijazne knjižničarke, ki ji je kot otroku priskočila na pomoč pri izbiri, a je ni nikoli omejevala. Priporočilne sezname Štampe Žmavčeva ocenjuje kot "globalni nadzor kapitala ter drugih interesov in lobijev nad domišljijo in sanjami otrok". Mladinska literatura mora biti tako dobra, da jo z veseljem berejo tudi odrasli, je po njenem mnenju ključno merilo dobrega otroškega oziroma mladinskega dela.