Študija, ki je obravnavala malo manj kot štiri tisoč ljudi, starejših od 50 let, je pokazala, da so imeli posamezniki, ki so brali do tri ure in pol na teden, 17 odstotkov manjše možnosti, da so umrli v naslednjih 12 letih, kolikor časa so bili del raziskave. Tisti, ki so brali še več kot toliko, so imeli kar 23 odstotkov manj možnosti, da so v tem času odšli v večna lovišča.

Z branjem "kupite" dve leti
Redni bralci knjig živijo skoraj dve leti dlje kot ljudje, ki sploh ne berejo, še povzema zbornik Social Science & Medicine, ki je v novi številki študijo objavil. Becca R. Levy z univerze Yale je za The New York Times pojasnila še: "Ljudje, ki so brali tudi samo do pol ure na dan, so imeli občutno boljše možnosti za preživetje od tistih, ki niso brali." Po 12 letih je bilo pokojnih 33 odstotkov sodelujočih iz skupine nebralcev in samo 27 odstotkov iz skupine tistih, ki berejo.

Raziskava pozitivne učinke na dolžino življenja povezuje izrecno z branjem knjig, ne pa na primer revij ali časopisov. "Ugotavljamo, da je branje knjig dobrodejnejše od branja drugih publikacij. Najverjetneje zato, ker s knjigami stopamo v večjo interakcijo in imajo večjo kognitivno dobrobit."

"Globoko branje" trenira možgane
Akademiki v študiji pojasnjujejo, da sta pri branju knjig v igri dva kognitivna procesa, ki bi lahko pomenila "preživetveno prednost". Prvič, branje knjig sproži "počasen, imerziven proces globokega branja", kognitivno angažiranost, do katere pride, ko "bralec vzpostavlja povezave z drugimi deli gradiva, najde aplikacije zanj v zunanjem svetu in si zastavlja vprašanja o vsebini". Drugič, knjige lahko spodbujajo "empatijo, družbeno percepcijo in čustveno inteligenco, kar so kognitivni procesi, ki lahko pomenijo večje preživetje".

Že v preteklosti so različne raziskave dokazovale, da stopnja pismenosti vpliva na različne vidike človekovega življenja, od finančnega stanja pa do duševnega zdravja in družinskega okolja.

Študija rehabilitacije zapornikov je leta 2008 pokazala, da ima 48 odstotkov britanskih zapornikov najnižjo stopnjo pismenosti, kar nakazuje na vez med nepismenostjo in kriminalom. Spet druga, malo novejša raziskava je pokazala, da lahko otroci, ki imajo dostop do knjig, pričakujejo višji zaslužek v odraslih letih kot tisti, ki odraščajo v gospodinjstvih, ki imajo manj kot eno polico knjig. "V tem pogledu lahko trdimo, da so knjige - tako kot diamanti - za vedno," je takrat komentiral avtor raziskave Guglielmo Wiber.