Upravni odbor DSKP-ja zahteva, da minister dokaže "tehtni razmislek" glede trenutne razdelitve sredstev iz knjižničnega nadomestila. Pri tem so ga prednostno opozorili na novelo zakona o knjižničarstvu, ki ureja tudi določila v zvezi s knjižničnim nadomestilom, in zaradi katere je moralo ministrstvo za kulturo že lani pozimi začeti pripravljati nov pravilnik. To je bila po mnenju društva priložnost, da bi predstavili nov razrez sredstev iz knjižničnega nadomestila. Do zdaj je ta predvideval 60 odstotkov sredstev knjižnega nadomestila izvirni slovenski literaturi in 20 odstotkov prevodnim delom.

Kot navajajo v društvu, uradna statistika knjižničnih izposoj, ki jo vodi Narodna in univerzitetna knjižnica, pove, da 70 odstotkov vseh izposoj obsega izposoja prevedenega gradiva. Med drugim so opomnili, da je v pravilniku o izvajanju knjižničnega nadomestila zapisano, da je to oblika podpore avtorjem knjižničnega gradiva, ki je predmet javnega posojanja v splošnih knjižnicah, ter da je namen izvajanja knjižničnega nadomestila spodbujati ustvarjalnost posameznikov na področjih kulture, na katerih se ustvarja knjižnično gradivo.

V DSKP-ju so zaradi tega predlagali, da bi šlo po novem 50 odstotkov za avtorje izvirnih monografskih publikacij in 30 odstotkov za prevajalce monografskih publikacij. Predlagan odstotek je, kot so zapisali, še vedno v prid izvirnemu avtorstvu, ki v predlaganem razmerju ohranja večinski delež.

Vendar je ministrstvo na koncu predlog zavrnilo, med drugim s pojasnilom, da je bilo pri oblikovanju slovenskega modela knjižničnega nadomestila ključno vodilo vzpostaviti model, ki bo prednostno podpiral izvirno slovensko literaturo, komercialno uspešnemu knjižničnemu gradivu pa namenjal manj.

V društvu pravijo, da obrazložitev prevajalskega dela sploh ne omenja, po drugi strani pa se poudarja pomen izvirne ustvarjalnosti. "Sodeč po tem pojasnilu ministrstvo dela deli na izvirno slovensko literaturo in komercialno uspešno knjižnično gradivo, kar pomeni, da je za ministrstvo vsakršno prevodno delo komercialno," so zapisali v društvu.

Bernska konvencija prevajanju leposlovja dodeljuje status avtorskega dela
Dikcija se zdi prevajalcem še bolj problematična, "ker dokazuje, da ministrstvo za kulturo o dejanskem stanju in statusu prevajalskega dela ni poučeno". Evropska unija v skladu z bernsko konvencijo in Unescovim priporočilom prevajanju leposlovja nesporno in nedvoumno dodeljuje status avtorskega dela. Temu sledi tudi zakon o avtorski in sorodnih pravicah, poudarjajo.

Nesorazmerno vrednotenje dela
V DSKP-ju še dodajajo, da so avtorji prevodov dobro izposojanih del že kaznovani z bistveno nižjim količnikom pri izračunu neposrednih izplačil. Avtor prevoda namreč dobi manj kot desetino knjižničnega nadomestila, kakršno pripada avtorju izvirnega dela. "Prepričani smo, da je tovrstna razlika v vrednotenju dela avtorja prevoda in avtorja izvirnega dela neupravičena in nesorazmerna," menijo, od Peršaka pa zato zahtevajo, da se o statusu prevajalskega dela in prevodne književnosti nedvoumno izreče in pojasni, kako tehten je bil razmislek o določanju deležev sredstev za posamezno vrsto knjižničnega gradiva.