V pismu, ki ga je Društvo slovenskih pisateljev (DSP) naslovilo na premierko, ministra za kulturo in ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu, se pri nasprotovanju tržaške knjigarne sklicuje na ustavo. Kot so zapisali v pismu, ta v 5. členu zagotavlja, da slovenska država skrbi za avtohtone slovenske narodne manjšine v sosednjih državah, za ohranjanje naravnega bogastva in kulturne dediščine ter ustvarja možnosti za skladen civilizacijski in kulturni razvoj Slovenije.
Zagotovilo obstanka in razvoja slovenske manjšine v Italiji ter ohranitev in utrditev identitete Slovencev zunaj meja Slovenije ob procesih, ki so del globalizacije, je predvsem kulturno in jezikovno vprašanje, tako v Trstu kot kjer koli zunaj Slovenije, piše DSP. Zato predsednico vlade in oba ministra pozivajo, da se pridružijo njihovemu stališču, ki se glasi: Ne zaprtju slovenske knjigarne v Trstu ter Ne siromašenju pretoka kulturnih dobrin med Slovenijo in Slovenci onkraj njenih meja.
"Ena ključnih ustanov, ki ohranjajo kulturo manjšine"
V društvu še opozarjajo, da utegne biti slovenska knjigarna v Trstu zaprta na osnovi gole ekonomske računice, kar bi bilo nedopustno, saj je Trst bil in je tudi slovensko mesto. Pisatelji in pesniki, zbrani v DSP-ju in slovenskem centru PEN, zato poudarjajo, da je knjigarna nenadomestljiv člen, ki omogoča dostop do slovenskih kulturnih dobrin, utemeljenih v slovenskem jeziku.

Slovenska knjigarna v Trstu je ob slovenskem gledališču v Trstu v zamejstvu ena ključnih ustanov, ki ohranjajo kulturno in s tem nacionalno identiteto manjšine in naravno vez manjšine s prostorom in ustvarjalnostjo matice, sosedom druge narodnosti pa nudi stik s slovenskim prostorom in slovensko kulturo, so zapisali.
Slovenski pisatelji se zavzemajo za razširitev dejavnosti knjigarne, slovenska država pa po njihovem mnenju "ne more in ne sme dopustiti, da bi slovenska knjigarna v Trstu prenehala poslovati ali da bi se to zgodilo kateri drugi slovenski kulturni ustanovi zunaj Slovenije".