Prva je na slovenskem tržišču elektronske knjige ponudila založba in knjigarna Ruslica. Zagon te so v založniško-časopisnem podjetju Večer začeli snovati leta 2006, od leta 2008 pa e-knjige ponujajo prek svoje spletne strani, kjer danes ponujajo 152 naslovov. Kot je pojasnila urednica Ruslice Helena Grandovec, so v prvi, poskusni fazi "začeli digitalizirati najlažje dostopno slovensko literaturo, pretežno starejše in novejše klasike," saj so ta dela tudi na seznamu obveznega šolskega branja in jih zaradi velikega povpraševanja pogosto zmanjka v knjižnicah.
Ruslica slovenske klasike dopolnjuje z tujimi deli
Poleg klasikov sedaj izdajajo tudi knjige sodobnih slovenskih avtorjev ter dela v srbskem in hrvaškem jeziku, ki jih na slovenskem tržišču praktično ni, lotevajo pa se tudi objav prevodne literature. Večerova Ruslica je vključena tudi v vrsto tujih sistemov, med katerimi je najbolj poznan Amazon.
Cilj Založbe FDV: celoten program tudi v e-obliki
Leta 2009 sta v elektronski obliki znanstvene in strokovne knjige začeli ponujati Založba FDV in Pedagoški inštitut. Pri Založbi FDV so v prvem letu na svoji spletni strani ponudili štiri prosto dostopna dela v elektronski obliki, v zadnjem letu pa e-knjige v slovenščini ponujajo tudi prek Applovega iBookstora, vse nove knjige pripravljajo tako v tiskani kot elektronski obliki, januarja pa bodo objavili nov sveženj 50 prosto dostopnih knjig v obliki epub, ki bodo na voljo v Applovem iBookstoreu. Cilj založbe je v letu ali dveh v digitalni obliki ponuditi celoten program založbe.
Digitalna knjižnica Pedagoškega inštituta
Pedagoški inštitut je v svoji Digitalni knjižnici objavil 24 e-knjig, od tega 18 znanstvenih in dve strokovni monografiji, razvijajo pa tudi Zbrana dela Primoža Trubarja, ki od leta 2010 izhajajo izključno v elektronski obliki. Njihove e-knjige so bile do zdaj prosto dostopne na podlagi licence Creative Commons 2.5, v letošnjem letu pa bodo po besedah Jonatana Vinklerja, urednika zbirke Digitalne knjižnice Clavis litterarum Slovenicarum, tiste knjige, ki jih je mogoče tržiti, ponudili preko Applovega iBookstora, načrtujejo pa tudi izzid 10-15 novih elektronskih knjig.
Pri Študentski založbi do konca leta 400 novih e-knjig
Od konca lanskega novembra leposlovna dela slovenskih avtorjev, pa tudi dela s področja humanistike in strokovno literaturo iz zbirk Koda, Scripta, Claritas ter Posebne izdaje v Applovi spletni knjigarni ponuja Študentska založba. Letos bodo v elektronski obliki prek Amazona in iBookstora ponudili prve tri angleške prevode romanov Muriša Ferija Lainščka, deli Pastorek Jurija Hudolina in Čefurji raus! Gorana Vojnovića, do konca leta pa so si za cilj zadali, da bi v elektronsko obliko pretvorili vse knjige, ki so do zdaj izšle pri založbi in za katere imajo pridobljene avtorske pravice, kar znaša po besedah vodje projekta e-knjig pri založbi Renate Zamida okoli 400 knjig.
Založba Mladinska knjiga v spletni knjigarni Kobo
Mladinska knjiga na trg elektronskih knjig vstopa previdneje, saj ne želijo privoliti v zanje nesprejemljiva pravila igre, ki jih kroji predvsem spletna knjigarna Amazon, pravi Miha Kovač. Skrbi jih, da ima Amazon popoln pregled nad prodajo svojih knjig, podatkov pa ne deli z lokalnimi založniki, prav tako pri Amazonu manjšim partnerjem zaračunavajo od 70- do 80-odstotne rabate, kar pomeni, da ostaja malo za avtorja in založnika. Na trg e-knjig bodo vstopili predvidoma v prvi polovici letošnjega leta preko spletne knjigarne Kobo, kjer pospešeno gradijo baze knjig v različnih evropskih jezikih, za objavo pa imajo pripravljenih 200 e-knjig, slovenskih in prevodnih uspešnic. Ponuditi želijo tudi elektronsko bralno napravo, ki bi absolutno podpirala slovenščino, bralcem omogočala nakupovanje knjig v številnih evropskih jezikih in imela zagotovljeno servisiranje v Evropi.
Dostop do slovenskih e-knjig predvsem prek tujih ponudnikov
Kljub temu, da prva slovenska elektronska založba Ruslica omogoča tudi drugim slovenskim založbam, da ponudijo svoja dela v njihovem sistemu, se slovenske založbe večinoma odločajo za ponudbo prek tujih ponudnikov, kot piše Maja Čehovin na STA. Applova spletna trgovina iBookstore slovenski jezik podpira od lanske jeseni, težavo pa predstavlja dejstvo, da je knjige iz omenjene trgovine mogoče brati zgolj z naprav, ki jih proizvaja Apple. Nekatere slovenske založbe svoje elektronske knjige ponujajo tudi prek največje spletne knjigarne na svetu Amazon, a ta še ne trži del v slovenskem jeziku.
Obeta se nova slovenska e-knjigarna
Novost na slovenskem trgu se obeta februarja, ko bosta podjetji Fotospring in E-knjiga zagnali novo slovensko e-knjigarno za trženje slovenskih in tujih e-knjig, e-revij in drugih e-vsebin. Mariborsko podjetje Fotospring tudi omogoča, da so se prve slovenske knjige Založbe FDV, Študentske založbe in Pedagoškega inštituta znašle na iBookstoru.
Nova e-knjigarna bo ponujala knjige in revije v epub- in pdf-formatu za enkraten nakup ali izposojo, ki jih bodo lahko v spletno knjigarno ponudile vse slovenske in tuje založbe, pa tudi samozaložniki, je za STA povedal direktor podjetja Fotospring Mario Pušič. Pri Fotospringu so dejali, da se bodo za razvoj lastnega bralnika odločili glede na to, kako uspešen bo projekt e-knjigarne. "Naš prvenstveni cilj je, da nakup e-knjig omogočimo vsem uporabnikom osebnih računalnikov ter Apple iOS in naprav Android ter uporabnikov naše e-knjigarne ne omejujemo z bralnikom enega od proizvajalcev," je pojasnil Pušič.
Kovač: Ruslica in Fotospring ne moreta postati resni e-knjigarni
Založba Mladinska knjiga bo v letos svoje knjige v elektronski obliki ponudila prek tujega ponudnika, tretje največje svetovne spletne knjigarne Kobo. "Če bi začeli v Sloveniji sami razvijati tako knjigarno, kot jo imata Kobo ali Amazon, bi to stalo več kot milijon evrov, tega denarja pa nimamo, zato se v Mladinski knjigi dogovarjamo s tujimi partnerji. Še posebej velja poudariti, da največje spletne knjigarne uporabniku omogočajo hkratno branje istega naslova na bralniku, pametnem telefonu in tabličnem računalniku, komunikacijo z drugimi bralci prek Facebooka in enostavnost nakupa zgolj z enim ali dvema klikoma. Vsega tega Ruslica in Fotospring ne omogočata, zato se ne bosta razvili v resni e-knjigarni. Tovrstni poskusi so sicer hvalevredni, ne verjamem pa, da lahko resneje vplivajo na slovenske bralne navade," je komentiral glavni urednik Mladinske knjige Miha Kovač.
Slovenska platforma za e-knjigo bi imela po besedah Kovača smisel predvsem, "če bi nudila enako stopnjo zaščite e-pravic ter enostavnost in varnost nakupa, kot jo ponujajo Amazon, Apple ali Kobo, hkrati pa bi morali trgu ponuditi tudi slovenščini prilagojeno bralno napravo".
Ne potrebujemo "slovenskega Amazona"
Da je ustrezna zaščita bistvenega pomena za vzpostavitev slovenske platforme, se strinja tudi vodja projekta e-knjig pri Študentski založbi Renata Zamida, ki pa poudarja, da je dobra zaščita tudi draga, zato se ji zdi dobra odločitev za plačevanje licenčnine, ki so jo izbrali tudi pri podjetju E-knjiga v navezi s Fotospringom. "Slovenija kot mali trg nima nobene potrebe, da bi na noge postavili nov 'Amazon'. Potrebujemo le neko ustrezno podlago za ponudbo, ne pa tudi vse ostale podporne projekte (promocija, distribucija, lastni bralniki, itd), " dodaja Zamida. Pozdravlja pa, da bo Mladinska knjiga na slovenski trg pripeljala Kobo, ki bo obstoječo spletno knjigarno dopolnil s slovensko.
Po mnenju urednika zbirke Digitalne knjižnice Clavis litterarum Slovenicarum Jonatana Vinklerja pa za posebno slovensko platformo za e-knjige ni prave potrebe, pa tudi ideja sama po njegovem mnenju prihaja prepozno, saj založbe že gradijo lastne strategije za izdajanje e-knjig. Takšna platforma je še posebej problematična, če bi jo prevzela in vodila kakšna od "večjih komercialnih, neznanstvenih založb, ki so - vsaj posamezne - famozne po zaračunavanju visokih pristojbin za distribucijo tujih izdaj v njihovi lastni prodajni mreži ali knjigarnah".