Bill Watterson je dal v povezavi s celotnim podvigom celo kratek intervju za The Washington Post - pohvalil je kolega, ki mu je menda ponudil težje risarske izzive, kot jih je pričakoval. Foto: The Washington Post
Bill Watterson je dal v povezavi s celotnim podvigom celo kratek intervju za The Washington Post - pohvalil je kolega, ki mu je menda ponudil težje risarske izzive, kot jih je pričakoval. Foto: The Washington Post
Watterson se dosledno izogiba fotografiranju za javnost in dajanju intervjujev: pravzaprav je tole edina njegova fotografija, ki jo poznamo. Neki izbor ga je na seznamu najbolj odljudnih zvezdnikov stlačil med Syda Barretta in Thomasa Pynchona.
Poseben nauk o načelnosti je verjetno tudi Wattersonova drža. Po vzoru tega, kar je na primer Jim Davis naredil s svojim Garfieldom, bi lahko bil že multimilijonar, a je vedno dosledno zavračal vse ponudbe t. i. merchandisinga in predloge za filmske adaptacije; Calvina in Hobbesa tako poznamo predvsem in samo kot stripovska junaka.
Strip Pearls Before Swines sicer spremlja vsakodnevne dogodivščine štirih antropomorfnih živali, Pujsa, Podgane, Zebre in Kozla, ter cele vrste stanskih likov. Vsak lik menda pooseblja določeno plat avtorjeve osebnosti.

Bill Watterson je znan kot avtor slavnega stripa o fantiču s filozofskimi nagnjenji in njegovem plišastem tigru, Calvin in Hobbes, ki ga lahko beremo tudi v slovenščini (in ne izhaja več že od sredine devetdesetih dalje). Pred kratkim je, kar je zanj vse prej kot stalna praksa, predlagal sodelovanje s kolegom Stephanom Pastisom, ki sicer riše strip Pearls Before Swine (Biseri za svinje). Prejšnji teden je tako izšlo pet stripov, ki so bili sad skupnega dela; Pastis je sicer šele na zadnji dan razkril, kdo je bil v resnici gostujoči avtor v njegovi rubriki.

Na svojem blogu je Pastis pojasnil še malo več: Wattersonu je menda že pred časom poslal elektronsko pismo, s katerim je starejšemu kolegu hotel izraziti svoje spoštovanje in občudovanje. Ker na odgovor ni računal, je bil seveda šokiran, ko se je legendarni Waterson, "Bigfoot med striparji", kot mu pravi, ne le odzval, ampak tudi napisal, da ima zanj predlog. "Dragi Bill, naredil bom, kar koli hočeš, vključno z zažiganjem lastnih las," je menda odpisal Pastis.

Kaj ne bi bilo smešno, če bi naenkrat znal risati?
"Napisal je, da ve, da se v svojem stripu pogosto šalim iz lastnih risarskih sposobnosti," povzema Pastis na blogu. "Zdelo bi se mu duhovito, da bi mi nekaj padlo na glavo ali kaj podobnega in bi kar naenkrat znal risati. Na tej točki bi vskočil on in nekaj dni risal moj strip. Točno tako. Stripar, ki je nazadnje objavil Calvina in Hobbesa, kako se sankata v zgodovino, se vrača k stripu. In to risat Pearls Before Swine."

Sledilo je še nekaj elektronskih pisem, v katerih sta debatirala, kakšen zaplet bi bil za stripe najboljši in kako bi jih bilo pametno izpeljati. "On je bil samozavesten. Jaz sem bil preplašen. Prestrašen, ker eno je pisati strip, ki ga bo prebralo na milijone ljudi. Drugo je predlagati idejo Billu Watersonu."

Alterego: jezikava Libby
Na koncu sta se zedinila, da se bosta delala, da je strip "prevzela" nadobudna 12-letnica Libby (krajše Lib, kar je skoraj Bill, prebrano nazaj), ki je prepričana, da je Pastisovo risanje "za en drek". Ko sta o idejah debatirala prek elektronske pošte in je bilo treba vplesti optični čitalnik in fotošop, se je izkazalo, da Watterson ni ravno ljubitelj tehnologije. 46-letnik se je tudi bal, da bo "Bill izginil nazaj v eter in bo vse skupaj videti kot sad moje domišljije". Pastis je sodelovanje, ki se je kljub tem strahovom seveda dejansko realiziralo, opisal kot "vrhunec svoje kariere".

Strip Calvin in Hobbes je vsak dan izhajal od novembra 1985 pa vse do decembra 1995. V času največjega razmaha ga je dnevno objavljalo kar 2.400 časopisov v 50 državah po svetu. Na prvi pogled gre "zgolj" za strip o dogodivščinah navihanega šestletnika Calvina in njegovega plišastega tigra Hobbesa, ki je v njegovih očeh čisto pravi, živi tiger in njegov zvest prijatelj. Toda prek povsem "vsakdanjih" zapletov - pa naj se Calvin izogiba pisanju domače naloge ali pa se pretvarja, da je astronavt na misiji raziskovanja vesolja - strip v "skeče" vpleta razmišljanja o življenju, svetu in bivanjskih vprašanjih, kot so pač videti skozi oči šestletnika. Vključuje tudi kritične poglede glede družbenih tem, kot so komercializem, prevladujoč vpliv množičnih medijev, onesnaževanje okolja in tako dalje.

J. D. Salinger stripov
Po desetih letih je Watterson izjavil, da je v mediju stripa dosegel vse, kar je lahko, in se umaknil nazaj v anonimnost. In svojo zasebnost je uspel obvarovati: tudi sodelovanje s Pastisom je opravil prek elektronske pošte; nikoli si nista izmenjala niti telefonskih številk.

Če znate angleško, lahko gostujoče stripe spodaj tudi preberete.

Prvi dan je Pastis na Twitterju obljubil: "Ta teden strip Pearls prinaša presenečenje, da te vrže na rit. Obljubim." Foto: Stephan Pastis
Drugi strip v seriji. Mala Libby iz drugega razreda, ki živi čez cesto, striparja postavi na trdna tla. Foto: Stephan Pastis
Tretji dan serije. Ponudba sodelovanja je še najbolj presenetila Pastisa samega, ki je izjavil, da bi prej pričakoval, da bo risal z avtorjem Peanutsov, Charlesom M. Schulzem. "In ja, zavedam se, da je Schulz mrtev." Foto: Stephan Pastis
Četrti strip v seriji. "Strip zdaj riše učenka drugega razreda." Foto: Stephan Pastis
Peti dan. Stripar se "vda" in Libby prosi, naj za stalno prevzame njegov strip. "Ne, ta oblika umetnosti izumira," ga zatre deklica. Foto: Stephan Pastis
Poslovilno epizodo je Pastis narisal kot aluzijo na enega najbolj slavnih zaključkov kakega stripa v zgodovini, in tako razkril svojega skritega gosta. Foto: Stephan Pastis
Bonus: lani je Pastis objavil strip, v katerem njegov protagonist žensko spravi v posteljo z lažjo, da je on avtor stripa Calvin in Hobbes. Foto: Stephan Pastis