Algoritam se je tako pridružil Profilu in Mozaiku, ki v maloprodaji sodelujeta že dve leti. Večinski lastnik z 52-odstotnim deležem bo Algoritam, Profil in Mozaik pa bosta imela po 24 odstotkov.

Ambiciozni lastniki največjih hrvaških založniških hiš in knjigarn so sledili svetovnim trendom združevanja po tem, ko so spoznali, da je resnost krize, ki jo na Hrvaškem čutijo že šesto leto zapored, prevelika, da bi lahko samostojno obstali na knjižnem trgu.

Ne bodo si več skakali v zelje
"Energijo, ki smo jo do zdaj trošili za to, da bi si med seboj konkurirali, bomo v prihodnje usmerili v to, da kupcem ponudimo čim boljše pogoje," je bil na sobotni novinarski konferenci optimističen član uprave Algoritma Neven Antičević. Računajo tudi na izboljšanje svojega položaja pri dobaviteljih.

Po šestmesečnih pogajanjih so se dogovorili, da bodo oblikovali enotno trgovsko mrežo s približno 40 knjigarnami, v katerih bodo ponudili več kot 150.000 različnih artiklov, od knjig do multimedijskih vsebin. Dobro polovico blaga bo s seboj prinesel Algoritam, ki je vodilni hrvaški ponudnik tujih knjižnih naslovov in multimedijskega blaga. Nova veriga bo imela slabih 10.000 kvadratnih metrov prodajnega prostora po vsej državi in 230 zaposlenih.

Pri združitvi so upoštevali medsebojne prednostne razlike, ki bodo vsakemu izmed partnerjev omogočale, da izpostavi tisto, v kateri je najboljši. Poleg knjigarn nameravajo okrepiti spletno prodajo, za katero bodo oblikovali tudi skupno spletno stran. Načrtujejo, da bodo knjigarne v manjših hrvaških mestih začele delovati tudi kot prostori za kulturne dogodke in ne zgolj kot trgovine. Zato nameravajo pogosteje organizirati gostovanja avtorjev in predstavitve knjig zunaj Zagreba.

Veriga naj bi začela obratovati jeseni, v prihodnjem letu pa pričakujejo tudi prve dobičke. Dobiček je namreč gonilna sila združitve. Načrtujejo tudi, da bodo po združitvi znižali letne stroške za približno 18 milijonov kun (2,3 milijona evrov).

Prostor tudi za nove družabnike
Kot so napovedali, ne bodo izpostavljali zgolj svojih izdaj, temveč bodo odprli vrata tudi manjšim in srednjim založnikom. Obenem so povabili vse založnike, da se jim pridružijo.

Na Hrvaškem ocenjujejo, da se bo trend združevanja založnikov knjig nadaljeval, obenem pa naj bi, vsaj v večjih mestih, dobili manjše specializirane knjigarne po vzoru drugih evropskih držav.

Hrvati preberejo tri knjige na leto ...
Zadnje raziskave knjižnega trga kažejo, da se je število kupcev knjig v zadnjih dveh letih zmanjšalo za polovico in da je od decembra lani do februarja letos slaba petina državljanov kupila vsaj eno knjigo. Februarska raziskava agencije GfK je tudi pokazala, da je 56 odstotkov Hrvatov v letu dni prebralo vsaj eno knjigo. Letno povprečje so sicer tri prebrane knjige na prebivalca. Raziskava je še pokazala, da si največ bralcev izposoja knjige v knjižnicah ali od prijateljev, medtem ko tretjina anketirancev pravi, da knjige kupuje.

... kupijo pa skoraj nobene
Vzroke za znižanje prodaje je treba iskati tudi v neprimerno visokih cenah knjig, ki jih trgovci niso prilagodili nakupovalni moči državljanov. Poleg tega je država pred leti ponovno uvedla petodstotni davek na knjige.