Beseda "črnuh" (nigger) se skozi celoten roman pojavi več kot 200-krat, poleg tega pa pobalin z nabrežja Misisipija pogosto uporablja tudi žaljiv izraz za Indijance "injun", kar je za današnje ameriške založnike kot kaže prevelik zalogaj. Oba izraza so zamenjali z bolj 'rasno sprejemljivimi' izrazi; "črnuhi" bodo tako postali sužnji (slave). Založniška hiša NewSouth books pravi, da je takšen poseg v tekst drzna poteza, ki vsekakor bo vplivala na splošno recepcijo dela, vendar pa sledijo nasvetom urednika te izdaje Alana Gribbena, ki meni, da je branost dela padla prav zaradi tovrstnih izrazov.

Premočni izrazi naj bi odvračali bralce
Gribben pravi, da je z leti preučevanja Marka Twaina in predavanja o pisatelju, sklenil, da so potrebne spremembe: "Beseda na n vsebuje, tako danes kot tudi nekoč, poniževalen ton, ki je bolj žaljiv in zloben kot katera koli druga žaljivka, ki se nanaša na rasne skupine. In z vsakim desetletjem žaljivka pridobi na svoji moči." Ob tem pa dodaja, da morda hvalimo Twaina kot odličnega realista, ki mu je uspelo zapisati govorico določene regije v določenem zgodovinskem obdobju, vendar pa to ne opravičuje žaljenja ras.

Pa čeprav so tedaj dejansko tako govorili, in tovrsten poseg v roman verjetno spreminja pristnost izvirnika, s tem pa posega tudi ne samo v identiteto karakterjev, ampak v bralčevo recepcijo tedanjega časa in samega dela. Twain je bil sicer goreč kritik ameriškega rasizma in je pogosto daroval denar organizacijam, ki so se borile za enakopravnost, v Huckleberryju Finnu se celo posmehuje prehitrim predsodkom. Kljub temu pa jezik v omenjenem romanu že dolgo časa velja za kontroverznega; leta 1990 je roman prišel na peto mesto najbolj izobčenih ali izzivalnih knjig, deset let pozneje pa je padel na 14. mesto.

Knjiga kot dokument trenutka, časa in družbe
Kljub temu pa precej globok poseg v Twainov jezik, zato da bi pridobili več bralcev, z različnih zornih kotov ni najbolj prepričljiv. Sarah Churchwell, profesorica na University of East Anglia, pravi, da je težava, bolj kot v samem jeziku, v načinu podajanja romana učencem in študentom. Twainove knjige niso le literarni dokumenti, ampak tudi zgodovinski, in prav beseda "črnuh" je tista, ki zaobjema nasilnost suženjstva. Bistvo knjige je, pravi Churchwellova, v tem, da je Huckleberry Finn na začetku rasist v rasistični družbi, ki pa to družbo zapusti in spremeni svoje nazore. Napovedane jezikovne spremembe pa bi prav ta razvoj junaka zabrisale in tako tudi opustošile moralni nauk zgodbe. "Namen književnosti je v tem, da nas izpostavi različnim idejam in obdobjem, ki ne bodo vedno prijazna in nenevarna," dodaja Churchwellova.

Tudi Geff Barton iz King Edward's School v Veliki Britaniji označuje idejo o spremembi Twainovega jezika za malce 'trčeno': "Depresivno se zdi, da ne znamo mladim predstaviti pravega konteksta tega romana. Bomo začeli poučevati tudi omiljeno verzijo Beneškega trgovca?" Ob tem pa dodaja, da bi bil prav Twainov roman primeren za raziskavo sprememb jezika v kontekstu družbe in kulture.