Grafični roman, ki ga je Julie začela pisati pri 19 letih in ga dokončala v naslednjih petih, je širši javnosti znan predvsem zato, ker je Abdelatif Kechiche po njem predlani posnel razvpiti film Adelino življenje. Film, ki tako kot strip iz leta 2010 tematizira ljubezen (in razhod) mladega lezbičnega para, je leta 2013 na festivalu v Cannesu osvojil zlato palmo.

Cela vrsta konservativnih medijskih spletnih strani v Iranu se je, kot opozarja Jodeyrijeva, sistematično lotila njene diskreditacije: obtožujejo jo, da "promovira" homoseksualnost, ki je kazniva z do sto udarci z bičem ali celo smrtjo.

Spletna stran Aviny Film o tem tako piše, da je homoseksualnost "nova kuga na Zahodu", ter dodaja: "Jodeyrijeva se je izrekla v korist homoseksualnosti ... Kako lahko taki osebi dovolimo, da izda še kakšno knjigo za iranske bralce?" Pri Farhang News se strinjajo: "Sepideh Jodeyri je prevedla prominentno knjigo, ki je bila izdana v podporo homoseksualcem. Prav tako je dajala intervjuje o svojem delu za protirevolucionarne spletne strani ... Taka dejanja pod vprašaj postavljajo vrednote naše družbe."

Sepideh, ki živi v Pragi in je tudi priznana pesnica, je zgrožena nad kritikami svojega prevoda, ki ga je naslovila Abi Garmtarin Rang Ast. V Iranu je gejevska, lezbična in trans skupnost tarča sistematičnega pregona.

Tudi njena poezija padla v nemilost
"V svoji domovini sem zdaj persona non grata," je prevajalka razložila za The Guardian. "Predstavitev moje pesniške zbirke, ki bi se morala zgoditi v Iranu, je bil odpovedana, organizator je izgubil službo, prošnje za intervjuje umaknjene, mojemu uredniku pa so zagrozili, da bo izgubil dovoljenje za delo. Vse to je neposredna posledica negativne publicitete, ki sem je bila deležna kot prevajalka knjige Marohove."

Na iranskem novičarskem portalu Raja News se sprašujejo, kako je "oseba s takimi prepričanji" sploh "dobila državna sredstva, da je lahko organizirala predstavitev svoje knjige ... Oblasti naj bi take spodrsljaje preprečile."

Knjig se ne da v celoti "zatreti"
Seveda ni niti najmanjše možnosti, da bi grafični roman Modra je topla barva v teh okoliščinah v Iranu izšel; vsaka knjiga mora pred izidom skozi sito kulturnega ministrstva. Zaradi ostre cenzure avtorji in prevajalci "sporna" dela objavljajo na spletu ali pa pri tujih založnikih. Tako je tudi prevod Jodeyrijeve izdala iranska založniška hiša Naakojaa, ki ima sedež v Franciji; v Iranu se da knjigo kupiti v digitalni obliki, še povzema Guardian.

"Kratenje svobode do ljubezni"
V podporo prevajalki se je oglasila tudi Julie Maroh, ki je svoje oboževalce pozvala k solidarnosti z avtorico na udaru. Medijska kampanja proti njej je nesprejemljiva, je zapisala v objavi na svoji spletni strani. "Nevzdržno se mi zdi, da taki dogodki pridejo in grejo brez javnega odziva," še piše. "To je kratenje naše svobode pisanja, branja, komunikacije in predvsem: ljubezni."

Istospolno usmerjenost se v Iranu kaznuje s smrtjo oziroma do pred kratkim je lavat (spolni odnos med dvema moškima) pomenil smrt za oba vpletena, po novem zakonu pa smrtna obsodba doleti samo še moškega v "pasivni" vlogi. Njegov partner dobi sto udarcev z bičem. Ženske, ki stopajo v istospolne odnose, so prav tako kaznovane s po sto udarci vsaka.

Mohammad Javad Larijani, generalni sekretar iranskega sveta za človekove pravice, je še leta 2013 izjavil, da je "promocija homoseksualnosti nezakonita": "Homoseksulnost je po naši oceni bolezen, ki jo je treba zdraviti." Skupnost LGBT v državi kljub temu obstaja in je zaradi svojega upora proti drakonski legislaciji deležna priznanja v tujini.