Njegovi romani so prevedeni v številne evropske jezike, čeprav mu precejšen del mednarodne "vidnosti" bržkone jemlje dejstvo, da v angleškem jeziku tako rekoč ne obstaja. Slovenski bralci smo v tem smislu lahko privilegirani, saj Sodnik, njegov zgodovinski roman, križan z elementi kriminalke, prvič objavljen leta 1991, izvrstno dopolnjuje njegovo navzočnost v našem okolju.
Lepota Cabrejevega romana je med drugim v univerzalnosti sporočila; to ni le pripoved o Kataloniji na prelomu 19. stoletja, to je zgodba o današnjem svetu, mogoče o Sloveniji. Kako naj si sicer razlagamo katalonski pregovor, ki odpre roman in ki pravi, da je "ob vsakem sprejetem zakonu določena tudi pot, kako se mu je mogoče izogniti?"
Naj vas elementi kriminalistične literature ne zavedejo oziroma odvrnejo od branja Sodnika; uganka o identiteti storilca, morilca priznane francoske operne dive, ki jo v barcelonskem hotelu najdejo mrtvo, je še najmanj pomemben vidik dinamično spisanega romana. Sodnik se dogaja med začetkom novembra in koncem decembra 1799, ko Barcelona in Katalonija pričakujeta začetek 19. stoletja, novo obdobje, ki naj bi v premagani španski pokrajini, ki je v 18. stoletju izgubila vse politične pravice in postala marginalna kolonija burbonske dinastije, prinesla napredek in več blaginje.
Nič od tega se še dolgo ne bo zgodilo, nam med vrsticami sporoča Cabre, eksaktni in neizprosni kritik nostalgičnih reprezentacij katalonske zgodovine, avtor, ki sistematično in kar malce posmehljivo vrednoti narodovo preteklost in ki jo v spremni besedi izjemno natančno artikulira prevajalka Simona Škrabec. Cabrejev odnos do Katalonije in Kataloncev je ključnega pomena za razumevanje kompleksne zgodbe, kjer identiteta morilca hitro postane nepomembna; v finišu romana je vprašanje storilca povsem pozabljeno, čeprav dogodek požene peklensko kolesje medčloveških odnosov, kjer v boju za oblast in prestiž brstijo vsesplošna korupcija, klientelizem in cinizem katalonske elite.
Sodnik je predvsem roman o pokvarjeni človeški naravi, ki jo uteleša vrhovni sodnik Rafel Masso, alfa in omega limitirane katalonske oblasti. Odgovoren je zgolj eni osebi, generalnemu kapitanu, sicer odloča o življenju in smrti navadnih ljudi, ki jih konec 18. stoletja nepravična sodba mimogrede privede na vešala ali pošlje v ječo, kjer bodo zgnili do smrti. Rafel Masso seveda ima problem, ubito ljubimko, ki je njegov podložnik ni odvrgel v morje, temveč zakopal na njegovem vrtu in tam posadil rože. In ker Cabrejev svet poseljujejo enako oportunistični in pokvarjeni posamezniki, kot je Rafel Masso, se zanka okrog vratu prične zategovati hitreje, kot si je lahko predstavljal.
Lepota Cabrejevega romana je med drugim v univerzalnosti sporočila; to ni le pripoved o Kataloniji na prelomu 19. stoletja, to je zgodba o današnjem svetu, tudi o Sloveniji. Kako naj si sicer razlagamo katalonski pregovor, ki odpre roman in ki pravi, da je "ob vsakem sprejetem zakonu določena tudi pot, kako se mu je mogoče izogniti?"
Sodnik govori o malih oblastnikih v prevelikih čevljih, kolekciji patoloških lažnivcev, ki niso sposobni nadzirati osnovnih situacij, pa o nepremostljivih razrednih razlikah in moralno skorumpirani eliti, do katere odmev francoske revolucije očitno še ni prišel; predstavlja slabo vest nekega – ne nujno katalonskega – naroda, ki bi potreboval gumb za "reset." Ali kot pravi Simona Škrabec, »roman sega dlje, sega v utopično razsežnost, v sanje o neki drugačni prihodnosti.«
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje