Jerome Caminada je bil svojevrstna zvezda viktorijanskega Londona: rešil je več primerov kot kdor koli drug, se pri tem naslanjal na pronicljivo logično sklepanje in forenzično znanje, obenem pa je obvladal umetnost zamaskiranja in podrobno poznal kriminalno podzemlje.

Njegova biografija, ki je ta mesec izšla v Veliki Britaniji, izpostavi celo vrsto osupljivih podobnosti med njim in (izmišljenim) Sherlockom Holmesom, še posebej kar se tiče neortodoksnih preiskovalnih metod in samosvojega značaja. Izkaže se, da obstaja vez med resničnimi zločini in zapleti, ki jih je za svoje zgodbe uporabil Doyle. Avtorica knjige The Real Sherlock Holmes Angela Buckley celo ugotovi, da se je Caminada na neki točki soočil z zapeljivo, nadarjeno zlikovko (v knjigah: Irene Adler) in da je imel v Moriartyju podobnega sovražnika, antagonista, čigar senca je visela nad več primeri - vse do končnega, dramatičnega soočenja.

"Caminada je zaslovel ravno v času, ko je Doyle ustvarjal Sherlocka Holmesa. Med obema zgodbama je toliko vzporednic, da je jasno, da si je pisatelj "izposodil" določene lastnosti resnične osebe," je Buckleyjeva razložila za britanski The Telegraph.

Caminada, sin Italijana in Irke, je bil stalno nastanjen v Manchestru in zaposlen pri tamkajšnji policiji, a je za primeri potoval po vsej deželi, o njegovih podvigih pa so tudi obsežno poročali tudi časopisi. V poznih letih je - tako kot Holmes - pri primerih sodeloval kot "svetovalec". Angleži so zanj zvedeli sredi 80. let 19. stoletja, malo preden je Doyle izdal detektivko A Study in Scarlet, v kateri je prvič predstavil Holmes.

Zamaskiran med sodrgo
Tako kot se je Holmes zanašal na svoje "stike" iz podzemlja, je imel tudi Caminada menda celo vrsto izpraševancev iz zločinskih vrst, s katerimi se je menda sestajal v cerkvenih klopeh. Z njihovo pomočjo je izvedel vse mogoče o kriminalnih slojih, med katere se je včasih v preobleki podal tudi sam. Menda je ponoči kolovratil po najnevarnejših soseskah in posegel vmes, če je bil priča kakšnemu nezakonitemu dogajanju. (Obstaja celo anekdota, da ga nekoč, ko je bil za nalogo preoblečen v preprostega delavca, ni spoznal niti njegov lastni načelnik.)

Morda ne več ravno aktualne metode
Caminada, ki sta se ga prijela vzdevka "teror zlikovcev" in "Garibaldi med detektivi", je menda lopova lahko spoznal po tem, kako je hodil - to je bila veščina, ki jo je pridobil med obiski zaporov. Tja je hodil, da bi se spoznal z videzom in vedenjem zločincev.

V svoji karieri je rešil 1.255 zločinov, njegov najslavnejši pa je bil "Skrivnost štirikolesne kočije", ki je dejansko precej podoben eni izmed Holmesovih zgodb. Zgodilo se je takole: dva moža sta najela kočijo, ki jo je vlekel konj; med potjo je eden skočil iz kabine, drugi pa je v njej umrl. Čeprav ni bilo očitnega vzroka smrti in osumljencev, je Caminada - s pomočjo vrste logičnih sklepov - našel storilca: Charles Patron je še ped vstopom v kočijo svojega sopotnika zastrupil, ker ga je pozneje nameraval oropati.

Moriarty je bil resničen!
Buckleyjeva je resničnega "Moriartyja" našla v liku Boba Horridga, nasilnega, a inteligentnega poklicnega zločinca, ki je bil s Caminado na bojni nogi dolgih 20 let. Začelo se je s tem, da je detektiv Horridgea aretiral zaradi kraje ure, kar pa mu je (zaradi prejšnjih prestopkov) prineslo sedemletno kazen. Obsojenec si je obljubil, da se bo maščeval, in ko je prišel iz zapora, so njegovi zločini postali veliko drznejši in resnejši, on sam pa je ostajal korak pred roko pravice.

Njegove sreče je bilo konec, ko je ustrelil dva policista. Caminada mu je sledil do Liverpoola, kjer je v soočenju revolver izvlekel sekundo hitreje od svojega nasprotnika. Horridge je bil zaradi poskusa umora obsojen na dosmrtno kazen.

In prav tako zapeljiva tatica
Prava "Irene Adler" naj bi bila Alicia Ormonde, izobražena lepotica aristokratskega rodu, ki je bila v resnici mojstrica ponarejanja in tatica, ki je zagrešila celo vrsto prevar po vsej deželi. Caminada jo je izsledil in aretiral, a se je nato - podobno kot Holmes - vanjo tudi zaljubil. Vse skupaj je potekalo leta 1890, eno leto, preden se je v detektivki A Scandal in Bohemia pojavil lik Irene. Caminada je sicer umrl leta 1914, kar je tudi leto, v katerem se odvija zadnja Holmesova zgodba.

V preteklosti so literarni zgodovinarji predlagali že več resničnih osebnosti, ki bi lahko bile predloga za Holmesa. Doyle je trdil, da ga je navdihnil Joseph Bell, kirurg v Kraljevi bolnišnici v Edinburghu, za katerega je delal kot tajnik. Bell je bil znan po tem, da je znal tudi iz najmanjših podrobnosti potegniti ugotovitve.

Doyle se je pri pisanju opiral na literarno tradicijo Edgarja Allana Poeja (Auguste Dupin) in Émila Gaboriauja (gospod Lecoq), na Holmesovih ramenih pa so pozneje stali junaki Hercule Poirot, Perry Mason, Frank Columbo, Dick Tracy in drugi.