"Slovenščina je, se tolažimo, postala eden od uradnih jezikov Evropske unije. Hkrati pa se izvoljeni predstavniki ljudstva zavzeto, celo s pomočjo hipnoze učijo današnje lingue france," je bil še kritičen predsednik Društva slovenskih pisateljev. "Država, ki smo jo zgradili tudi ali predvsem z jezikom, se danes obnaša kar najbolj neodgovorno do jezika, v katerem govorimo njene državljanke in državljani. Dopušča celo, da ugašajo ustanove, skrbnice slovenskega jezika, med njimi tudi naša največja založba, ki je postala plen kapitalske pogoltnosti," še piše Ivo Svetina. Poslanico sklepa z besedami: "Če se resnično zaveda, ta naša mačeha, ki postaja vse bolj sovražna svojim državljankam in državljanom, svojih državotvornih nalog, mora nemudoma razglasiti slovenski jezik za svoj jezik, za materni jezik in s tem vrniti dostojanstvo sebi in Materi, po kateri vsi smo."

21. februar je za mednarodni dan materinščine razglasila Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo Unesco, letos ga praznujemo 15., posvečen pa je izobraževanju. Kot je v poslanici zapisala generalna direktorica Unesca Irina Bokova, je treba za vse zagotoviti kakovostno izobraževanja.

Priložnost, da se še bolj zavzamemo za materinščino
Leto 2015 je pomembno za milenijske razvojne cilje, je še zapisala, saj jih bo prav letos zamenjala nova svetovna razvojna agenda. Poudarek pri vseh nadaljnjih agendah mora po njenih besedah temeljiti na izboljšavi izobraževanja na vseh ravneh. Treba je razširi dostopnost izobraževanja, zagotoviti enake možnosti za vse in promovirati izobraževanje za globalno državljanstvo in trajnostni razvoj. Ob tem pomembno vlogo igra prav materni jezik, pri čemer je treba podpirati njegovo učenje. Materni jezik je namreč osnova kakovostnega učenja, pomemben pa je tudi pri grajenju večjezičnosti in spoštovanju jezikovne in kulturne različnosti v hitro spreminjajočih se družbah, je prepričana Irina Bokova.

Od leta 2000 je bilo veliko truda vloženega v cilj zagotavljanja izobrazbe za vse. "Danes pa moramo gledati še naprej - opraviti nedokončano delo in se spopasti z novimi izzivi," je zapisala Irina Bokova, ki v mednarodnem dnevu materinščine vidi priložnost, da se še bolj zavzamemo zanjo. "Vsaka deklica in vsak deček morata imeti tako kot vsi odrasli možnost polnega vključevanja v družbo. To je osnovna človekova pravica, ki je temelj za ves nadaljnji napredek in razvoj," je sklenila.
V Sloveniji je osrednjo prireditev v kavarni ljubljanske Drame pripravilo Društvo slovenskih pisateljev. Dogodek so oblikovali člani društva iz zamejstva, na literarnem dogodku pa so nastopili Marko Kravos, Cvetka Lipuš, Florjan Lipuš, Franc Merkač, Zlatka Obed in Marko Sosič. V društvu so spomnili, da je slovenščina materni jezik približno 2,4 milijona ljudi.
"Le negotovi jeziki se sprašujejo, kaj je tujega izvora in kaj ni"
Poleg Iva Svetine je bil ob mednarodnem dnevu materinščine do slovenske države oziroma politike kritičen tudi književnik in gledališčnik Andrej Rozman - Roza. Zanimanje za slovenski jezik je slovenska politika izgubila takoj po osamosvojitvi, pravi. "Ne potrebujemo več slovenščine, da bi imeli državo. Ob osamosvojitvi smo jo potrebovali kot legitimizacijo, da obstaja neka skupnost, ki bi imela svojo državo, zdaj pa lahko preidemo na kaj bolj 'praktičnega'," je povedal Rozman.
V Sloveniji je po njegovem mnenju še vedno strah pred tujimi besedami v slovenščini, ki je bil v 19. stoletju popolnoma utemeljen, danes pa je, kot je dejal, čista neumnost. Večji jeziki se s tem sploh ne ukvarjajo. Le negotovi se sprašujejo, kaj je tujega

izvora in kaj ni. To je, tako Rozman, zelo relativno, saj vemo, da je naš jezik slovanski in izvira iz indoevropskega prajezika, zato imamo z mnogimi narodi precej podobnih besed. Prav tako ne verjame, da oblike sodobnega komuniciranja, ki temeljijo na kratkih sporočilih, kot so smsji ali zapisi na Twitterju, siromašijo jezik. Potemtakem bi lahko, kot je menil, siromašenje jezika očitali že japonskim avtorjem haikuja.
Jezik se siromaši s šolsko politiko
Zato pa se jezik siromaši s šolsko politiko, je prepričan. "Ta namreč omogoča, da imajo šole velike telovadnice, nimajo pa gledaliških ali filmskih oziroma projekcijskih dvoran - fizičnih prostorov, namenjenih razvijanju jezika." Tudi sicer potrebujemo tuje jezike, da lahko izberemo tuj program na televiziji, ker slovenski ne ponuja dovolj slovenske kakovostne in obenem popularne kulture, je prepričan umetnik.
V obdobju treh generacij ostali brez 200 jezikov
Mednarodni dan materinščine je Unesco razglasil v spomin na protest in smrt bengalskih študentov, ki so pred 47 leti zahtevali enakopravnost za svoj jezik, namen dneva pa je predvsem opozoriti na potrebo po ohranjanju kulturne in jezikovne raznolikosti po svetu. Danes govorijo po svetu približno 6.000 različnih jezikov, po predvidevanjih Unesca polovici grozi, da bodo izginili. V obdobju zadnjih treh generacijah je izumrlo 200 jezikov.