"Knjiga je najpomembnejše mesto srečevanja s sodobniki, ki imajo različna mnenja, ideje in službe: z drugimi kulturami; s tistimi, ki so živeli včeraj, pred desetimi, pred stotimi ali pred tisoč leti; z vsem, kar je obstajalo, in z vsem, kar lahko obstaja v vseh časih in vseh prostorih," je v zahvalnem govoru med drugim dejal srbski književnik.

Glavni dogodek festivala, podelitev nagrade vilenica letošnjemu lavreatu Draganu Velikiću, je po tradiciji potekal v jami Vilenica, in sicer ob branju poezije, glasbeni spremljavi študentov Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani ter moderiranju Igorja Velšeta. Utemeljitev nagrade je podala Jutka Rudaš, članica žirije. Po njenem mnenju in besedah nudijo "Velikićevi romani bralcu izjemno estetsko doživetje. Z različnimi izzivi in drobnimi dejavniki razkrivajo prostore vsakdanjega življenja, zapletenost in hkrati preprostost odnosov med moškimi in ženskami. Pri njegovih romanih gre zmeraj za neke vrste intimno izpoved, v kateri se na ravni simbolov in medbesedilnosti neizogibno pojavljajo odsevi velikih zgodovinskih in političnih dogodkov, kar kaže na dejstvo, da makrokozmos človekovega bivanja nenehno oži prostor človeške zasebnosti. Pripovedovalec nas v labirintu fragmentov in avtoreferencialnosti, ki jih Velikić niza stran za stranjo, vodi v najgloblja skrivnostna brezna zgodovinske stvarnosti in kolektivnega spomina."

Gostje festivala in organizatorji so nato preživeli prijeten večer ob druženju na Krasu in ob živih ritmih glasbe Dua Aritmija.

Že v petek se je vileniško festivalsko dogajanje prestavilo v primorsko regijo, pri čemer so branja in podelitve nagrad potekala v mestih Koper, Sežana, Štanjel in v jami Vilenica.

Pesniški dopoldan v Kopru je zaznamovalo branje poezije italijanskih avtorjev. Maria Grazia Calandrone, Claudio Damiani in Gian Mario Villalta so tako v interakciji s povezovalcema Ireno Urbič in Mariem Steffétom predstavili svojo liriko, hkrati pa tudi skušali ubesediti svojo poetiko in odnos do ustvarjanja.

Maria Grazia Calandrone je poudarila očiščevalno moč poezije, pri čemer sama izhaja iz oniričnega konteksta, ki ga nato razvija znotraj vsakdanjega imaginarija. Zanjo je poezija neponovljiv dogodek, je magija, ki vznikne v odnosu med pesnikom in bralcem.

Claudio Damiani je naslovil problematike sodobnega sveta, kjer prevladuje tehnologija, ki posamezniku obljublja nesmrtnost. Zanj je takšna perspektiva napačna, verjame predvsem v moč poezije v njen smisel in lepoto, ki skozi splošni jaz, izražen v verzih, nagovarja bralsko občestvo. Poezija pa zanj ne predstavlja nujno zgolj lepote – lahko izžareva tudi grozo, ki se dotika občinstva in spodbuja pristnejši odnos do sveta. Poudaril je, da je umetnost treba ščititi, saj je pomembna tako za človeka kot tudi za ves svet.

Villalta je po drugi strani poudarjal predvsem moč pesniškega jezika oziroma govorice. Jezik je zanj tisti, ki vzpostavlja vez med ljudmi, ki gradi medsebojne odnose. Govorica je tako tista, ki je človeku lastna, skozi katero se izraža skrb za sočloveka in skozi katero prehajajo izrazi naših čustev. Veliko so govorili tudi o letos izdani antologiji italijanske poezije Un filo di seta, ki jo je uredil Franco Buffoni in za katero so se vsi trije italijanski gostje strinjali, da nosi v sebi izjemen pomen tako za Italijo in Slovenijo oziroma njuno književnost.

V Sežani je branje del vileniških udeležencev Esada Babačića, Marie Paule Erizanu, Sverrirja Norlanda in glavnega nagrajenca Dragana Velikića pospremil tudi slavnosten dogodek, in sicer podelitev nagrade srednjeevropske pobude, ki je letos šla v roke makedonskega ustvarjalca Ivana Šopova. Občinstvo je lahko poslušalo odlomek iz njegove Zgodbe o T, ki odraža izjemen občutek za humorno-satirično obravnavo besedila. S pomočjo nagrade SEP bo avtor sicer dokončal svoj prvi roman z naslovom Panika v muzeju, ki se bo dotikal aktualnih problemov družbe in umetnosti znotraj nje. Predsednik žirije Andrej Pleterski je v utemeljitvi izpostavil izjemno kakovost Šopovega dela, ki se giblje med poezijo in prozo, hkrati pa vselej ohranja satirično ostrino ter vpeljuje družbeno angažirano noto. Dogodek je povezovala predsednica vileniške žirije Lidija Dimkovska, ki se je z izjemo islandskega avtorja Sverrirja Norlanda z nastopajočimi ustvarjalci pogovarjala v njihovem maternem jeziku. Za prevode je poskrbela Breda Biščak.

Sorodna novica Vileniški kristal Manjoli Nasi, pesnici bogate preprostosti in pogumne jasnosti

Zadnji dan Vilenice, sobota, je bila v prvi vrsti posvečena podelitvi glavnih nagrad festivala. V Štanjelu je ob branju avtorjev, kot so Petar Andonovski, Ayesha Chatterjee, Ace Mermolja in Elizabeth Reapy, ter ob nastopu nagrajencev mlade vilenice potekala podelitev kristala vilenice, ki ga je to leto prejela albanska ustvarjalka Manjola Nasi. Glede na utemeljitev žirije sta za njene pesmi "značilni bogata preprostost in pogumna jasnost, njene besede se povezujejo v poezijo, ki alegorično razkriva resnice o življenju in družbi. Manjola Nasi se posveti enemu samemu konceptu in ga dosledno razišče z vseh plati. Njena pisava torej odraža njena doživetja, skozi katera se iskreno izraža moč poezije." Nagrado, ki avtorici omogoča udeležitev na irskem literarnem festivalu Cuirt, je podelila predsednica mednarodne žirije Silvija Žnidar, dogodek pa je povezovala Breda Biščak.