Knjižničarji so lani dobili več kot 300 zahtevkov za umik te ali one knjige iz knjižnice ali s seznama obveznega šolskega čtiva.

Zanimivo je, da se je v lokalnih medijih v Delawaru ravno v teh dneh precej pisalo o okrožju Cape Henlopen, kjer sta dva člana odbora šolskih nadzornikov začela kampanjo proti distopični moderni klasiki Aldousa Huxleyja Krasni novi svet; prepričana sta, da bi bilo treba starše opozoriti, preden začnejo njihovi otroci roman obravnavati pri pouku. "Starši bi lahko vložili tožbo, če bi ocenili, da otrokom predavamo obscene vsebine. Zakaj bi jim kazali, kar je v družbi negativno? Učimo jih raje, kaj je prav, kako naj postanejo dobri državljani in pripomorejo k boljši družbi."

Ne dosegajo ravno nasprotnega učinka?
Odbor glede Huxleyja še ni sprejel dokončne odločitve, so se pa knjižničarji in organizacije, ki se borijo za svobodo govora, že zavzeli za pravice romana. "Spletke, s katerimi skušajo klasična literarna dela, kakršno je Krasni novi svet, označiti za 'eksplicitna' ali 'deprimirajoča', služijo samo temu, da učencem odrekajo priložnost za poglabljanje v pomembne ideje teh del," je izjavila Deborah Caldwell Stone, podpredsednica oddelka za intelektualno svobodo Ameriške zveze knjižnic. "Ironija je seveda v tem, da bodo učenci poiskali in prebrali knjige, ki jih odrasli prepovejo ali označijo za 'slabe'".

Kdo bo naslednji?
Pismo je na šolske nadzornike Cape Henlopena naslovila tudi Nacionalna koalicija proti cenzuri (NCAC). "Osredotočanje na vsebino, ki se komu morda zdi neprimerna in vprašljiva, gradivo neizogibno jemlje iz konteksta in izkrivlja pomen knjige," so zapisali. "Če dobi opozorilno nalepko Krasni novi svet, katera knjiga bo naslednja in kdo naj o tem odloča?. Seveda so vsi, ki romanu nasprotujejo, upravičeni do svojega mnenja, ne smejo pa ga vsiljevati drugim, sploh ne do te mere, da bi vplivali na politiko šole."

A vrnimo se k desetim najbolj spodbijanim knjigam. "Spodbijanje" po pravilniku Zveze ameriških knjižnic (ALA) pomeni "formalno, pisno pritožbo šoli ali knjižnici, ki zahteva umik ali omejen dostop do knjige zaradi neprimerne vsebine."

Največji "zlikovec": Kapitan Gatnik
Na sam vrh seznama se je uvrstila serija Prigode kapitana Gatnika (Captian Underpants) pisatelja in ilustratorja Dava Pilkeyja; serija knjig o mulcih, ki svojega učitelja s hipnozo spremenita v superjunaka, je - po pritožbah sodeč - "natrpana z žaljivim jezikom in nasiljem".

Na drugem mestu je čisto drugačen roman: večkrat nagrajena knjiga Nobelovke Toni Morrison Najbolj modre oči je menda, "kot dokazujeta medicinska in družbena znanost, škodljiva za mladoletnike." V njej tudi ni zadosti "enoznačne obsodbe posilstva, pedofilije in drugih ostudnih dejanj," ki jih roman tematizira.

Še en nagrajevan roman, tokrat mladinski, The Absolutely True Diary of a Part-Time Indian Shermana Alexieja je na tretjem mestu ("droge/alkohol/kajenje"), šele na četrtem pa razvpita erotična saga E. L. James Petdeset odtenkov sive. Kar dve mesti, četrto in peto, je z dvema deloma svoje distopične mladinske sage Igre lakote zasedla Suzanne Collins, češ da sta "neprimerna za svojo starostno skupino", mnoge pa je zmotilo tudi "versko stališče".

Prvo deseterico zaokrožijo še knjige A Bad Boy Can Be Good for a Girl (Tanya Lee Stone), Looking for Alaska (John Green), The Perks of Being a Wallflower (Stephen Chbosky), Bless Me Ultima (Rudolfo Anaya) in serija stripov Bone (Jeff Smith).